Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

Prikaz objav z oznako ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC. Pokaži vse objave

ponedeljek, 14. september 2015

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC, POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (7)



Srce Jezusovo nas rešuje sebičnosti

Danes mnogi niso pripravljeni nositi svojega križa. V križu ne vidijo smisla in ne doživljajo Božjega blagoslova. Že sv. Pavel je ugotavljal: »Mnogi namreč živijo … kot sovražniki Kristusovega križa. Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh« (Flp 3,18s). Brez križa, brez darovanja in žrtve ni prave ljubezni. Življenje po veri ni možno, če ne sprejmemo križa. Če odvržemo križ, odvržemo z njim tudi Kristusa. Brez križa ne moremo premagati sebičnosti in stopiti na pot nesebične ljubezni. Jezusov nauk je jasen: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9,23).
Križ nas vodi k Bogu. Ko človek trpi, se pogosto spomni na Boga in začne moliti. Kdor išče Božjo voljo in jo hoče izpolnjevati, ta se mora odvrniti od iskanja sebe, kar je pogosto velika žrtev. Sebičnost je velik vzrok zla v svetu.
Ljudje si želimo ljubezni, dobrote, Boga, bojimo pa se odpovedi, križa, ki ga je treba nositi na poti do ljubezni, do dobrote, do Boga. Toda prav to odpoved moramo vzeti nase. Druge poti ni. »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil » (Lk 9,24). Na poti do nesebičnega služenja moramo biti pripravljeni, da zaradi Jezusa izgubimo svoje sebično življenje, življenje, ki se ravna po nagonih. Jezusov evangelij je zahteven. Spomnimo se na njegov govor na gori, zlasti na blagre.
Nesebična usmerjenost na Boga in bližnjega je možna le za ceno žrtve. Po evangeliju ni mogoče živeti brez križa. Te žrtve pa nismo zmožni iz svojih moči. Vsak dan izkušamo, kako resnične so Jezusove besede: »Brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5).
Srce Jezusovo nam hoče v svoji ljubezni do nas pomagati, da bi postali velikodušni in bi premagali sebičnost. Že ljubeč pogled na njegovo podobo nam bo dajal moči. On, ki je ljubezen, nam bo pomnožil moč za nesebično ljubezen. Vedno bolj mu bomo podobni. Tako bomo lahko vsak dan vzeli nase svoj križ, križ nesebičnega služenja, ne da bi pri tem pričakovali plačilo

ponedeljek, 8. junij 2015

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC , POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (5) ,Govorica srca



Zakaj se je Jezus sv. Marjeti Alacoque leta 1674 prikazal prav s srcem? Zakaj se je sv. Katarini Labouré leta 1830 prikazala Brezmadežna in ji naročila, naj bosta na čudodelni svetinji upodobljeni Jezusovo in Marijino srce? Katarina je videla obe strani čudodelne svetinje; zadnja stran je bila takšna: v sredini črka M (Marijin monogram) s križem na vrhu, pod njo pa s trnovo krono obdano Jezusovo srce in z mečem prebodeno Marijino srce. Ti dve srci sta zdaj upodobljeni na čudodelni svetinji. Zakaj se je Devica Marija leta 1917 v Fatimi trem pastirčkom prikazala z izrazitim srcem in se je tudi imenovala »brezmadežno Srce«? Kaj hoče podoba srca poudariti prav za naš čas?
Srce je znamenje ljubezni. Ljudje veliko govorijo o ljubezni, a mnogi jo pojmujejo zelo sebično. Jezus in njegova Mati nas hočeta pripeljati k pravi ljubezni. Ker nas ljubita, hočeta človeštvo, ki se je od ljubezni do Boga in bližnjega oddaljilo, rešiti. Treba je verovati v njuno ljubezen in jima zaupati. Treba se jima je z ljubeznijo popolnoma izročiti. Prenovila bosta naša srca, da bomo začeli misliti, govoriti, delati in ljubiti kakor onadva.
Srce na Jezusovi podobi gori v plamenih ljubezni; vanj je zasajen križ kot znamenje odrešenja; obdano je s trnovo krono, ki poudarja njegovo prestano trpljenje.
Iz srca na Marijini podobi plapolajo ognjeni plameni, ki pomenijo Marijino gorečo ljubezen do Boga in ljudi. Na nekaterih podobah je Marijino srce prebodeno z mečem, kar spominja na veliko Marijino trpljenje za nas in na izpolnitev Simeonove prerokbe, da bo Marijino dušo prebodel meč bolečin. Imamo tudi podobe, na katerih Marijino srce ovija venec belih rož, ki ponazarjajo Marijino brezmadežno čistost in druge kreposti. Na podobi fatimske Marije je njeno srce ovito s trni, ki pomenijo naše grehe.
Prav je, da visita podobi presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega v našem stanovanju, v kotičku, ki ga imamo pripravljenega za srečevanje z Bogom, za redno molitev. Poglejmo pogosto na ti dve podobi, ki tako zgovorno razodeva Jezusovo in Marijino ljubezen do nas.
Jezus je sv. Marjeti Alacoque obljubil: Blagoslovil bom domove, kjer bodo imeli na častnem mesu sliko mojega Srca in ga z ljubeznijo častili. Na ta način bom ponovno združil ločene družine in družinam v stiski pomagal v vseh potrebah.

četrtek, 14. maj 2015

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (4) Kdaj gre za osebno posvetitev?



Imamo različne oblike posvetitve: osebno posamezno posvetitev, ki jo opravi vsak sam zase; osebno občestveno, ki jo opravi vsak osebno, a skupaj z občestvom, h kateremu pripada (družina, redovne skupnosti, krščanska duhovna gibanja, župnije itd); posvetitev po zastopniku, ki jo opravi cerkveni predstojnik področja (župnija, škofija, narod, vesoljna Cerkev, ves svet). Papež Leon XIII. je leta 1899 ves svet posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu, papež Pij XII. pa leta 1942 prav tako ves svet brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Škof lahko tako posveti svojo škofijo, župnik župnijo, družinski oče ali mati svojo družino. Če posameznik kot predstojnik posveti Jezusovemu ali Marijinemu Srcu kako skupnost, župnijo, škofijo, deželo, narod ali vso Cerkev in ves svet, je to predvsem intenzivna prosilna molitev za tisto skupino ljudi. Tudi takšna posvetitev ima velik pomen, saj jo posameznik izvrši kot zastopnik skupnosti. Vendar pri tej posvetitvi manjka volja vsakega posameznika, njegova osebna odločitev in izročitev. Danes, ko pogosto niso vsi člani družine verni, lahko oče ali mati na ta način posvetita svojo družino in jo izročita Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Popolnejša pa je posvetitev, pri kateri sodelujejo vsi člani družine.
Predvsem si prizadevajmo za osebno posamezno in osebno občestveno posvetitev. Osebno posamezno posvetitev ali osebno občestveno posvetitev opravimo po skrbni pripravi na svojem domu ali v cerkvi, če jo bo organiziral župnik ali voditelj občestva. Po osebni občestveni posvetitvi je občestvo še bolj povezano med seboj. Tako se posveti družina, če so vsi člani verni in se za to odločijo. Lahko se tako posveti le del družine, ki se za to odloči. Osebno občestveno posvetitev morejo opraviti različna občestva, npr. redovne skupnosti, krščanska duhovna gibanja, veroučne in druge podobne skupine, župnije. Povsod je potrebno, da se za to prostovoljno odloči vsak posameznik, opravi potrebno pripravo, se osebno posveti in zavestno sprejme nase obveznosti, ki so povezane s posvetitvijo. Da bo posvetitev res osebna in prostovoljna, je bolje, da se ne opravi med redno nedeljsko mašo, kajti tisti, ki hodi k nedeljski maši, s tem še ni pripravljen na posvetitev. Kdor posvetitev vzame zares, bo pripravljen prav zato posebej priti v cerkev. Posvetitve ni brez žrtve.

četrtek, 12. marec 2015

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (2) Skupno češčenje Jezusovega in Marijinega Srca



Leta 1997 je naše župnije obdarila z brezštevilnimi milostmi fatimska Marija romarica. Posvetili smo se njenemu brezmadežnemu Srcu. Žal njena naročila (in naročila njenega Sina), ki jih je posredovala že na začetku tega stoletja, ob njegovem izteku še niso povsem uresničena: molitev, pokora, spreobrnjenje, zadostilna pobožnost prvih petkov in prvih sobot, posvetitev Jezusovemu in njenemu Srcu.
Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca je povzetek vseh oblik češčenja Jezusa in Marije in je mnogo več kakor le neka »pobožnost«. Češčenje brezmadežnega Srca Marijinega se je v Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem presvetega Srca Jezusovega. Njuni začetki segajo v dvanajsto stoletje. Velik pospeševatelj liturgičnega češčenja presvetih Src je bil v 17. stoletju sveti Janez Eudes, veliki prenovitelj verskega življenja v Franciji.
Češčenje Srca Jezusovega se je zelo razširilo po Jezusovih prikazovanjih sveti Marjeti Mariji Alacoque, ki je živela v 17. stoletju kot redovnica v Paray–le–Monialu v Franciji.
Jezus je hotel z Marijinimi prikazovanji v Fatimi in po njej pripraviti svoji Materi podobno čast s pobožnostjo do njenega brezmadežnega Srca. S češčenjem brezmadežnega Srca Marijinega naj bi postala njegova mati bolj poznana in ljubljena in bi prejemala zadoščenje za nenehne žalitve, ki zbadajo njeno Srce. To češčenje nas vodi k Srcu Jezusovemu in veča njegovo čast. Marija, ki je posrednica vseh milosti, prejema te milosti od Jezusa.
Obe Srci spadata skupaj. Pri vseh treh prikazanjih leta 1916 v Fatimi angel miru skupaj z Jezusovim Srcem omenja tudi Marijino Srce. Kjer je Sin, tam je tudi Mati. Že fatimski pastirčki so to dobro upoštevali. Obojno češčenje je utemeljeno v Svetem pismu in nas navaja k življenju po evangeliju.
Ko se posvetimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, pridemo v najgloblji stik z Božjo ljubeznijo, saj je srce simbol ljubezni. Približamo se Bogu, ki je ljubezen. Obojna posvetitev nas vodi k temeljitemu spreobrnjenju in k zvestejšemu življenju iz sv. krsta.

ponedeljek, 5. januar 2015

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Pogovori z Jezusom (11) Sprejemaj me z vero

Predragi kristjan, tvoje sodelovanje pri mašni daritvi je odvisno od tvoje vere. Veličine mašne daritve ne moreš dojeti le s svojim razumom. Upoštevati moraš tudi srce, ki vidi in zlasti občuti globlje. Do večje globine svete Evharistije pa je mogoče priti le z vero. Sveta Evharistija spada med največje verske skrivnosti. Mašnik po spremenjenju in povzdigovanju to posebej naglasi, ko vzklikne: Skrivnost vere!
To, kar se na oltarju dogaja, je nekaj velikega, nekaj izrednega, je prava skrivnost. To pomeni, da je tu Bog na poseben način navzoč in dejaven in da to dogajanje presega tvoj razum.
Neveren človek opazi pri maši le tisto, kar je možno videti in slišati: govorjenje, petje, poklekovanje, vstajanje, različne duhovnikove kretnje, pripravo darov, dviganje nečesa belega in končno delitev tega belega vernikom. Globoko veren človek opazi vse tisto kakor neveren, v ozadju za vsem pa v luči vere gleda globljo stvarnost. Kdor nima daljnogleda vere, bo za ta poglobljeni pogled nujno prikrajšan.
Marsikdo bi me rad videl ali vsaj na nek način občutil mojo navzočnost. Tudi apostol Tomaž me je hotel po vstajenju videti in se naravnost dotakniti mojih ran. Čim bolj boš zvest v molitvi in življenju po evangeliju, tem bolj smeš upati, da ti bom vsaj občasno na nek način izkustveno blizu. Če se bom kljub temu kdaj za daljši čas 'oddaljil', bo to zato, da bi tí napredoval v duhovnem življenju, v nesebičnem služenju Bogu in ljudem, brez pričakovanja plačila. Ko ne boš več pričakoval ne človeške ne Božje tolažbe, boš doživljal posebno srečo. Občutil boš resničnost mojih besed Tomažu: Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali.

Skrivnostni Gospod Jezus, zavedam se, da mašne daritve na tem svetu nikoli ni mogoče do konca doumeti, kakor ni mogoče popolnoma spoznati tebe, ki si pri sveti maši glavni duhovnik in dar. Tvoj služabnik in mistik sv. Janez od Križa je to slikovito izrazil z besedami: Kristus je kakor zlat rudnik, v katerem odkrivamo vedno nove žile zlata.

Daj mi milost globoke vere, da bom mašno daritev vse bolj cenil in tebe vedno bolj ljubil. Čim bolj bom veren, tem več bom razumel in tem bogatejši bodo zame duhovni sadovi svete daritve. 

nedelja, 7. december 2014

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Pogovori z Jezusom (10) Sem največji duhovni zaklad in biser

Predragi moj učenec, ko sem oznanjal evangelij, sem povedal tudi dve priliki: o skritem zakladu in o dragocenem biseru. Neki človek je našel na njivi zaklad. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Trgovec je iskal lepe bisere. Ko je naletel na dragoceni biser, je prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. Zaklad in biser sta bila za ta dva človeka tako dragocena, da sta prodala vse svoje imetje in ju kupila. Tako človek ravna pri materialnih dobrinah.
Hočem, da bi tako ukrepal predvsem tedaj, ko gre za duhovne vrednote. Pripravljen bi moral biti 'prodati vse' in se vsem oviram odpovedati, da si jih pridobi. Takšna vrednota je moja daritev, saj se v njej jaz sam osebno skupaj z vso Cerkvijo darujem nebeškemu Očetu.
Ali je sveta Evharistija zate največji duhovni zaklad in najdragocenejši duhovni biser? Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.
Drugi vatikanski koncil uči: Presveta Evharistija vsebuje ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno jagnje in živi kruh, ki s svojim mesom, po Svetem Duhu oživljenim in oživljajočim, daje ljudem življenje.
Če boš na sveto Evharistijo tako gledal, se boš potrudil, ne samo da se je boš redno udeleževal, ampak boš pri njej tudi z veseljem in dejavno sodeloval. 

Moj Učitelj, pomagaj mi, da se odpovem vsemu, kar me ovira, da bi te sprejel za svoj največji duhovni zaklad in najdragocenejši biser. Naj bo moje srce preprosto in ponižno ter naj ne bo nepravilno navezano za zemeljske reči. Vedno se hočem zavedati svoje majhnosti in grešnosti. Naj bosta moj razum in srce odprta za resnico, ki nas presega. Pomagaj mi, da nikoli ne bom podoben tistim učencem, ki so ob tvoji napovedi Evharistije godrnjali in razočarani odhajali. Skupaj z apostolom Petrom in mnogimi zvestimi hočem tudi jaz izpovedati: Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš.

četrtek, 13. november 2014

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Pogovori z Jezusom (9) Moje odrešenjsko delo postaja navzoče

Jezus govori: Predragi prijatelj, kar sem izvršil pri zadnji večerji in naslednji dan na krvavi način na križu, obnavljam pri sveti maši na zakramentalni način. Tako ti vedno znova izkazujem ljubezen do konca. Vsaka mašna daritev vedno znova oznanja, da nate in na nobenega človeka nisem pozabil. Pri sveti maši postane navzoča in se udejanja ista moja ljubezen, ki sem jo vse svoje zemeljsko življenje razdajal ljudem in jo imam še danes do vsakega človeka. Predvsem se obhaja spomin tiste izredne ljubezni, ki sem jo pokazal v svojem trpljenju.
Če te moja ljubezen ne more prepričati, potem te nič ne bo prepričalo. Če moja ljubezen ne more prebuditi tvoje ljubezni, potem ti nihče ne more pomagati. Potem si v svoji sebičnosti popolnoma otopel. Kogar ljubiš, se ga rad spominjaš. Z ljubeznijo misliš na vse tisto, kar je povezano z njim in z njegovo dejavnostjo. To velja tudi za tvoj odnos do mene.
Mašna daritev je spominska slovesnost. Pri njej se Cerkev spominja vsega mojega zemeljskega življenja, posebej mojega trpljenja, smrti in vstajenja. Komur ljubezen do mene ni prazna beseda, se bo z velikim veseljem dejavno udeleževal daritve v moj spomin.
Cerkev obhaja spomin na tisto izredno ljubezen, ki sem jo pokazal v svojem trpljenju in v daritvi na Kalvariji. Isti Jezus, ki sem nekoč visel na križu in mi je vojak s sulico prebodel Srce, se zdaj darujem na oltarju. Darujem se na zakrit, a zato nič manj resničen način. Darujem se zate. Moja kri se na zakramentalni način preliva v odpuščanje tvojih grehov in grehov vsega sveta. Po mašni daritvi pritekajo sadovi moje daritve s Kalvarije do tebe.


Učenec odgovarja: Usmiljeni Jezus, odpusti mi vse moje pomanjkljivosti in površnosti pri mašni daritvi. Premalo sem mislil nate, na tvoje zemeljsko življenje in trpljenje, ki si ga vzel nase iz ljubezni do mene in do vsakega človeka. Ker si imel v mojem življenju premalo prostora, se tudi v tvojo daritev nisem veliko poglabljal. Pomagaj mi, da bom odslej rasel v veri, upanju in ljubezni do tebe. Če se te bom z vero, upanjem in ljubeznijo vedno bolj trdno oklepal, mi bo sveto tudi tvoje naročilo: To delajte v moj spomin! To je tvoja oporoka, tvoja poslednja volja, zato jo hočem z vso zavzetostjo izpolnjevati. Mašna daritev s svetim obhajilom mora postati moja največja vrednota, saj gre pri njej za najtesnejše združenje s teboj.

ponedeljek, 6. oktober 2014

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Vsakodnevno obnavljanje posvetitve in izročitve JMS

Človek je zelo pozabljiv in nestanoviten. To velja tudi za posvetitev in izročitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Vsak dan bi se bilo treba spomniti, da smo se po Marijinem Srcu izročili in posvetili Jezusovemu Srcu. Še več: To posvetitev in izročitev naj bi vsak dan takoj zjutraj, pred vsem drugim, obnovili. V ta namen je na razpolago posebna molitev v »Priročniku za posvetitev«, v »Združenju posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu« in drugod. Še bolj primerna pa je posvetitvena molitev, ki jo imamo v omenjenih knjižicah. Lahko pa vzamemo le prve tri odstavke, saj je v njih izraženo bistvo posvetitve in izročitve Najsvetejšima Srcema. Imamo dve obliki: 1) za posameznike in skupine, 2) za družine.
Obnavljanje posvetitve posameznikov in skupin

Večni Oče, v Svetem Duhu se hočem posvetiti in izročiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu, da bi bil vedno bolj predan in zvest tvoj otrok.
Mati Marija, jaz, (ime), se danes izročim tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi me v svoje materinsko varstvo in me vodi k svojemu Sinu Jezusu.
Gospod Jezus, po Marijinem brezmadežnem Srcu se posvetim in izročim tvojemu presvetemu Srcu. Upodobi moje srce po svojem Srcu, da boš ti vedno bolj živel v meni. Amen.
Obnavljanje posvetitve družine

Jezus, Marija! Z Jožefom sta živela v nazareški družini, zato vama je ljuba vsaka družina, tudi naša.
Mati Marija, Kraljica družine, naša družina, združena v medsebojni ljubezni, se danes izroči tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nas vodi k svojemu Sinu Jezusu.
Gospod Jezus, zbrani v tvojem imenu, se po Marijinem brezmadežnem Srcu posvetimo in izročimo tvojemu presvetemu Srcu. Upodobi naša srca po svojem Srcu, da boš ti vedno bolj živel v nas in med nami.

[Družine z mladoletnimi otroki dodajo]: Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, prav posebno vama posvetimo in izročimo vzgojo otrok. Amen.

nedelja, 14. september 2014

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Pogovori z Jezusom (7) Moja Cerkev živi iz Evharistije



Predragi član Cerkve, sveta Evharistija je vir, srce in vrhunec življenja ter poslanstva Cerkve. Moja Cerkev živí iz svete Evharistije. Živí iz mašne daritve, svetega obhajila in molitve pred menoj, ki sem navzoč pod podobo kruha.
Po vsem svetu se neprestano darujejo mnoge svete maše. V cerkvah in kapelah se zbirajo moji zvesti verniki, ki so živa Cerkev. Te shode vodim jaz sam, ki sem glavni darovalec svete Evharistije. Sem véliki duhovnik nove zaveze in nevidno predsedujem celotnemu obhajanju Evharistije. Na viden način me ponavzočuje škof ali duhovnik, ko predseduje zboru, oznanja Božjo besedo, sprejema evharistične darove in moli evharistično molitev.
V sveto daritev vključujem vso Cerkev in z njo tudi tebe. Ni je ure, v kateri ne bi duhovniki v kaki cerkvi izgovarjali mojih besed: Vzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas. Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.
Po teh besedah v moči Svetega Duha posvetim kruh v svoje telo in vino v svojo kri. Tako postanem pod podobo kruha in vina jaz sam navzoč kot pravi Bog in pravi človek.
Milijoni in milijoni vernikov me vsak dan prejemajo v svoje srce, predvsem pa me prejemajo ob nedeljah in praznikih. Tako njihovo srce napolnjujem z veseljem in upanjem.
Vedno so po cerkvah goreči verniki, ki me častijo pod podobo kruha. Častijo me v tabernaklju, častijo še posebej, ko sem pred njimi v monštranci, častijo med procesijo na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi. Najbolj slovesno pa me častijo na evharističnih kongresih. Zahvaljujejo se mi za neštete milosti, ki jim jih vsak dan dajem. Z zaupanjem me prosijo v različnih stiskah in težavah.

Gospod Jezus, ti si v sveti Evharistiji vir, središče in vrhunec življenja Cerkve ter dar za življenje sveta. Kakor je tvoja Cerkev nenehno zazrta k tebi, ki si navzoč v oltarnem zakramentu, tako se hočem ozirati vate tudi jaz. Tvoja zvesta služabnica mati Terezija je rekla, da je njena televizija tabernakelj. Tako želim tudi jaz tebe gledati in častiti v tabernaklju, tudi takrat, kadar sem daleč od tebe. Kjer je ljubezen, tam ni razdalj. V tabernaklju tvoje srce nenehno bije iz ljubezni do mene in vsega človeštva. V Evharistiji boš živel v Cerkvi do konca sveta v trenutku svoje največje ljubezni do človeštva.

Milosti iz posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu