Že pred več kot 500 leti so severnoameriški Indijanci uporabljali ameriški slamnik za zdravljenje vnetij na koži, bolezni dlesni in ustne votline, stekline in drugih težav. Konec 19. stoletja so ga v ZDA uporabljali predvsem za preprečevanje okužb oziroma prehladov, viroz. Evropejci pa smo ga spoznali šele v začetku 20. stoletja, a smo njegovo uporabo kaj hitro opustili, saj se je leta 1930 začela širiti uporaba antibiotikov in zato ameriški slamnik »ni bil več potreben«.
Danes znanstveniki dokazujejo, da je jemanje pripravkov iz ameriškega slamnika zelo koristno v boju proti virusom! To je danes še posebej aktualno, ko se spopadamo s pandemijo, povzročeno z novim koronavirusom (bolezen Covid-19).
Poznamo veliko vrst ameriškega slamnika, a v farmaciji uporabljamo le tri: škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ozkolistni ameriški slamnik (Echinacea angustifolia) in bledi ameriški slamnik (Echinacea pallida). Zdravilni deli rastline, ki jih uporabljamo so: korenina ameriškega slamnika, sveži nadzemni deli cvetoče rastline, sok iz zeli ameriškega slamnika, suhi sok iz zeli ter tekoči izvlečki iz zeli in korenin ameriškega slamnika.
Ameriški slamnik je trajnica, ki si jo lahko zasadimo na
vrtu. Sodi v družino nebinovk. Korenine ameriškega slamnika, ki jih izkopljemo
jeseni, morajo biti stare vsaj tri leta, da vsebujejo dovolj zdravilnih
učinkovin za namen zdravljenja. Očiščene korenine namočimo za tri tedne v
domače žganje oziroma v do 70% etanol. Kozarec tesno zapremo in ga pustimo
stati na sobni temperaturi tri tedne, nekje v temi, npr. v kuhinjski omari, ter
ga občasno, vsaj na dva dni, malo pretresemo. Po tem času raztopino precedimo
in pripravljene imamo kapljice ameriškega slamnika. Kapljice jemljemo s čajem ali
vodo trikrat na dan po 15 kapljic. Za zdravilne namene si lahko npr. poleti
pripravimo tudi sveže stisnjen (s pomočjo sokovnika) sok iz sveže zeli in druge
pripravke, ki smo jih našteli zgoraj.
Delovanje in uporaba ameriškega slamnika
Različne vrste ameriškega slamnika vsebujejo različne spojine, nekaj je pa tudi enakih. Tudi v različnih delih ene rastline ni enakih količin zdravilnih spojin. Za zdravilni učinek so pomembne naslednje spojine: polisaharidi, alkilamidi in derivati kavne kisline.
1. Polisaharidi (najdemo jih tudi v gobah!) spodbudijo delovanje imunskega sistema. To pomeni, da levkociti, ki so odgovorni za obrambo, postanejo bolj aktivni. Posledično makrofagi bolj aktivno »požirajo« (fagocitirajo) tuje delce, npr. viruse. Zaradi tega delovanja bomo torej lahko hitreje premagali okužbo z virusom.
2. Alkilamidi so pogosti v vseh vrstah ameriškega slamnika, kopičijo se v koreninah. Delujejo protivnetno.
3. Derivat kavne kisline je npr. ehinakozid, ki ga najdemo v koreninah in cvetovih ozkolistnega ameriškega slamnika, v škrlatnem ga pa ni. Ehinakozid ima blago antibiotično delovanje. Zavira rast bakterije Staphylococcus aureus. To bakterijo najdemo na koži, kjer lahko povzroči okužbo rane po operaciji. 6 mg ehinakozida ima podobno učinkovitost kot ena enota penicilina.
Tudi druge spojine v rastlini so pomembne za zdravljenje. Npr. poliacetileni iz korenin ozkolistnega in škrlatnega ameriškega slamnika zavirajo rast dveh vrst bakterij: Pseudomonas aeruginosa, ki povzroča pljučnico, in Escherichia coli, ki povzroča okužbo sečil.
Ameriški slamnik deluje tudi direktno protivirusno, ubija viruse, in sicer tiste viruse, ki imajo lipidno ovojnico. Novi koronavirus ima to ovojnico. Imajo jo tudi ostali koronavirusi, virusi gripe, herpes virusi in drugi.
Mnogo raziskav v svetu je potrdilo učinkovitost ameriškega slamnika. Kapljice ameriškega slamnika jemljemo za zdravljenje prehlada oziroma virusnih in bakterijskih okužb. Jemljemo jih tudi preventivno, saj bomo s tem zmanjšali možnost nastanka prehlada oziroma skrajšali čas trajanja prehlada.
Barbara Kozan, mag.farm.
Ni komentarjev:
Objavite komentar