Misli sv. Bernarda Iskanje Boga je dobrina.

»Na svojem ležišču sem ponoči iskala njega, ki ga ljubi moja duša« (Vp 3,1).

Iskati Boga je velika dobrina in po mojih mislih celo največja. Med darovi je prva in med učinki zadnja. Ne pridruži se nobeni kreposti in ne umakne se nobeni. Kateri naj se pridruži, saj nobene ni pred njo? Kateri naj se umakne, saj je ona dovršitev vseh skupaj? Katero krepost je mogoče pripisati tistemu, ki ne išče Boga, in kje je konec iskanja Boga? Psalmist pravi: »Vedno iščite Gospodovo obličje« (Ps 104,4)! Menim, da tudi potem, ko smo ga našli, ga ne bomo nehali iskati. Toda Boga ne iščemo tako, da hodimo sem in tja, ampak, da po njem hrepenimo. In ko ga srečno najdemo, hrepenenje po njem ne ugasne, temveč še bolj zagori. Tudi ob največjem veselju hrepenenje ne mine, ampak je kakor olje, ki vzdržuje gorenje. Da, tako je. Veselje bo popolno, hrepenenja pa ne bo konec, torej tudi iskanja ne. Zamislite si, če morete, živahno in popolno iskanje ter hrepenenje brez tesnobe; Božja navzočnost naredi iskanje odvečno, močno hrepenenje pa prežene tesnobo. Naj duša ve, da jo je Bog prehitel in iskal, preden je ona iskala njega.

Kaj mislite, kolikšno milost domačnosti bo rodilo to skupno prebivanje duše z Besedo, kolikšno zaupanje bo sledilo taki domačnosti ? Po moji sodbi ni nič takega, česar bi se ne upala reči taka duša. »Moj ljubi je moj.« Ker čuti, da ljubi, in sicer neizmerno ljubi, tudi ne dvomi, da je sama neizmerno ljubljena. Iz svoje lastne izredne pozornosti, neutrudne skrbnosti in marljive prizadevnosti, ko nenehno in goreče pazi na to, kako bi Bogu ugajala, brez omahovanja sklepa, da je vse to tudi v Ženinu, spominjajoč se njegove obljube: »S kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo« (Mt 7,2).

Zato se bo tebi Bog prikazal takega, kakršnega se boš ti zanj pripravil: svetemu svet, nedolžnemu nedolžen.

Zakaj ne prav tako - ljubečemu ljubeč, skrbnemu skrben, tistemu, ki njemu posveča čas in pozornost, tudi on pozoren.

Končno reče : »Ljubim nje, ki me ljubijo, in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo (Prg 8,17). Vidite, kako vam zagotavlja ne samo svojo ljubezen, če boste vi njega ljubili, ampak vam posveča tudi svojo skrb, če boste imeli skrb zanj. Bodite čuječi in bo čul nad vami! … Samo nepremišljeno bi mogli reči, da ste vi njemu prej ali več dali, on vas ljubi prej in bolj.

O Ženin, ki je vreden ljubezni in se ga je treba okleniti z vem srcem ! Kaj bi se Cerkev še obotavljala izročiti se popolnoma in vdano tako zvestemu dobrotniku, ki tako usmiljeno odpušča, tako pravično zagovarja!

Če bi bil v vesti madež, ga bo imelo tudi vse, kar iz njega pride. Če je namreč pokvarjena korenina, je pokvarjeno tudi drevo. Karkoli nastane iz pokvarjene korenine s prenosom napake, kot na primer: govor, delo, molitev, se ne more imenovati lilija, čeprav bi javno mnenje to pohvalilo. … Javno mnenje pač ne more razglasiti za krepost nekaj, čemur je vest dokazala, da je greh.