Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

ponedeljek, 02. november 2020

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Naša pomoč pokojnim

Gospa Valerija je zapisala tole zgodbo: »Rožana, znanka iz Istre, mi je pred mnogimi leti pripovedovala, da mora tudi žalovanje za rajnkimi poznati svojo mejo. Njena zgodba se glasi takole: 'Pri nas v Istri je ohranjena pripoved, ki kroži od ust do ust, kako je z mrtvimi in njihovimi procesijami. Ko mrtvi pridejo v nebeško kraljestvo, se pridružijo procesiji nebeščanov. Vsak udeleženec procesije nosi v rokah svojo svečo. Velika večina sveč veselo plapola, nekaterim pa stalno ugašajo. Te sveče ugašajo solze domačih, ki svojih dragih nočejo pustiti od sebe, ampak jočejo in žalujejo za njimi. Zato pravijo Istrani: Če želiš, da se tvoji dragi, tisti, ki si jih imel najbolj rad, z veseljem udeležujejo nebeške procesije in uživajo v večnosti ter da jim sveče ne ugašajo, jih pusti v njihovem veselju in nehaj žalovati.'«

Mesec november nam kristjanom zastavlja vprašanje: »Morda naši dragi pokojni potrebujejo našo pomoč, ker še niso v tisti nebeški procesiji?« Niso namreč dovolj le skrbno urejeni in okrašeni grobovi. Velika množina sveč pokojnim ne pomaga, da se vključijo v tisto najsijajnejšo večno procesijo. Le redko kdo se spomni in na pokopališču zmoli zanje očenaš. Za očeta, za mater, za ženo, moža … Vendar je to najvažnejše.

Bolj kot cvetja in sveč bodo naši pokojni veseli našega očenaša, rožnega venca, mašne daritve, podarjenih odpustkov. Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek rajnim za vsak naš obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali na naslednjo nedeljo. Vedno pa je treba izpolniti tudi splošne pogoje: spoved, obhajilo, izpoved vere ter molitev po namenu sv. očeta (npr. očenaš).

K Bogu je treba priti neomadeževan, brez vsake zadolženosti. Tudi če se človeku pri spovedi odpustijo vsi grehi, lahko ostanejo še neke posledice grehov, ki jim rečemo »časne kazni«. Odpustek je odpuščanje časnih kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je bila že na zemlji odpuščena. Odpustek je delen ali popoln, ker nas delno ali popolnoma reši časnih kazni ali posledic, ki jih dolgujemo za grehe. Cerkev odpustke  z oblastjo naklanja iz zaklada Kristusa in svetnikov. Pri tem moramo sodelovati tudi mi.

Če bomo zdaj pomagali našim rajnim, tudi tistim najbolj pozabljenim, lahko pričakujemo njihovo pomoč, ko bomo morda na njihovem mestu.

p. Anton

 

Ni komentarjev:

Objava komentarja