Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 28. oktober 2017

ODMEVI 1


Leta nazaj je bilo, a se še danes z veliko notranjo radostjo spominjam skrivnostnega dogodka, katerega priča sem bil in ga z veseljem opišem. Neko nedeljo, med drugo sv. mašo v medžugorski cerkvi sv. Jakoba, se je dogajalo. Kot vedno so jo domačini in romarji iz bližnjih in daljnih krajev, tudi tujine, napolnili do zadnjega kotička. Med slednjimi nehote mene in tudi bližnje pritegne pozornost družina s številnimi otroki. Sedijo v klopi, nekje v sredini cerkve, in pobožno spremljajo mašno daritev. Med njimi je majhna, približno tri leta stara, ljubka, modrooka deklica s svetlimi kodrastimi lasmi in bujnimi kitami, ki vzbuja posebno pozornost. V rokah drži majhno punčko – lutko – ki je niti za hip ne izpusti iz rok. Nemirna je, preseda se in vstaja ter venomer pogleduje proti oltarju, kjer jo očitno nekaj neustavljivo privlači. Na vsak način hoče zapustiti klop, a ji starejša sestrica, ki sedi ob njej, to vsakič nežno prepreči in onemogoči, da bi odšla.
Približa se čas obhajila. Nastane vrvež. Ljudje se pripravljajo in razporejajo po vsej cerkvi. Sestrica s punčko izkoristi nepazljivost svoje starejše sestrice in počasi, umirjeno zapusti družino. Pomika se po cerkvi proti tabernaklju. Pred njim se ustavi, obmiruje in se zamaknjeno zazre vanj. Nekaj globokega in presunljivega doživlja. Punčka ji zdrsne iz rok in obleži na tleh. Še dolgo časa strmi v tabernakelj in očitno je, da se dogaja nekaj skrivnostnega. V tihem, tajnem sporazumu si v tabernaklju skriti Jezus in deklica izmenjata darove, nakar se deklica z umirjenimi koraki vrača k svojim. Obhajilo še traja. V desni ladji cerkve deli pater Slavko Barbarić obhajilo. Brez obotavljanja se mu deklica približa, mirno postavi v vrsto čakajočih in obstane. Pater Slavko ji prijazno podeli blagoslov, nakar se deklica – brez punčke – vrne v klop na svoje mesto ter mirno obsedi. Mala je podarila Jezusu svojo najljubšo igračo, ki jo je sprejel in ji v zameno v njeno nežno otroško srce vsadil svojo nedoumljivo skrivnostno ljubezen.
Nedolžna otroška srca so zares najčistejši tabernaklji Svetega Duha in takšna izražajo svojo odprtost ter z neustavljivo močjo privlačijo Božjo ljubezen.
Pepi

Ni komentarjev:

Objavite komentar