Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

petek, 05. maj 2017

Pogum za daritev Bogu


Br. Elred Jeneš, na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 2017, si v cistercijanskem samostanu v Stični izpovedal redovniške zaobljube za tri leta. Kako gledaš na te zaobljube?

Na zelo različne načine. So velika milost in naslednji korak na poti k Bogu. Hkrati pa so izziv, ki se na trenutke zdi skoraj nemogoč.

Misliš, da je težko biti cistercijan? Kaj je bilo v času enoletnega noviciata zate najtežje?

Ne bi rekel. Saj je že Jezus dejal: “Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko” (Mt 11,30). Seveda bi bilo tako življenje težko, če bi se ga človek loteval sam. Toda z Božjo pomočjo ni nič težko. Je pa življenje po zaobljubah in Benediktovem pravilu na trenutke zahtevno, naporno, ...
Najtežje? Bi rekel da prvi meseci. Sam sem dokaj vase zaprt tip človeka. Zato imam kar nekaj težav z navezovanjem stikov z ljudmi, ki jih ne poznam. In ko prideš v samostan, kjer nikogar ne poznaš, zna to biti težava.

Zdaj boš obiskoval Teološko fakulteto v Ljubljani, ker želiš postati duhovnik. Kako si predstavljaš teološki študij?

Glede na stanje, ki smo mu priča v zadnjih letih, bi rekel, da je morda nekoliko preveč študijsko in premalo formativno, kar pa za redovnike in menihe ni tolikšna težava, kot je pri škofijskih duhovnikih, saj je vendarle vsa začetna pot pri vstopu v katerikoli red namenjena formaciji. Seveda je namen študija podati znanje, a nekako dobivam vtis, da se morda preveč osredotoča le na to. Je pa to le moje mnenje, ki ni osnovano na dejanskih izkušnjah, temveč le na informacijah iz druge roke.

Kaj svetuješ fantu, ki razmišlja, da bi morda postal cistercijan?

Naj se za kak teden ali dlje oglasi v samostanu, nemara v Stični, morda kje drugje. Tako bo lahko sam spoznal življenje cistercijanov in se odločil.

Ni komentarjev:

Objavite komentar