Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 17. maj 2017

Nasprotniki so posekali drevo


Na kraju prikazovanj so ljudje v obliki loka postavili kole s svetilkami; skrbeli so, da so bile vedno prižgane. Tja so postavili mizo kot zasilni oltar in jo opremili z različnimi predmeti.
Nasprotniki Cerkve so se pred 13. oktobrom 1917 norčevali iz napovedi, da bo Marija na kraju prikazovanj naredila čudež. Upali so, da bodo vero, ki je na Portugalskem začela nazadovati, na podlagi neuresničene napovedi popolnoma zatrli.
Ker je velika množica vernih in nevernih bila 13. oktobra 1917 priča sončnemu čudežu, ki ga ni bilo mogoče zanikati, nasprotniki niso imeli druge možnosti, kakor da na razne načine preprečujejo romanja in se iz njih norčujejo.
Deset dni po sončnem čudežu so prostozidarji iz Santarema in Vile Nove de Ourém v noči od 23. na 24. oktober 1917 organizirali hudo onečaščenje Irijske globeli in smešenje romanj. Časopis Diario de noticias je poročal, da so s sekiro posekali črniko, nad katero se je prikazovala Devica Marija. Drevo in razne predmete so odnesli in jih v Santaremu izpostavili na ogled. Vstopnina je bila namenjena za šolsko kantino, a oskrbnik kantine »je vljudno odklonil denar, pridobljen s sramotenjem in zmešnjavo«. Zvečer so z drevesom in drugimi predmeti napravili procesijo. »Med prepevanjem bogokletnih pesmi so obhodili večje ulice in se vrnili na glavni trg, kjer se je sprevod razšel (…)
Kakšna sramota! Kako morejo oblasti dovoliti nekaj takega, medtem ko ne dovolijo katoliških procesij, čeprav skoraj vse portugalsko prebivalstvo pripada Cerkvi in njihove procesije v ničemer ne žalijo oseb drugačnega prepričanja?«(CS 67–68).
Možje, ki so hoteli oskruniti kraj Marijinih prikazovanj, so se na srečo in veliko veselje pastirčkov ter romarjev zelo zmotili. Lucija v drugem Spominu poroča:
»Zjutraj se je hitro razširila novica o dogodku. Tekla sem tja, da bi videla, če je res. Toda kako veliko je bilo moje veselje, ko sem opazila, da so se ubogi možje zmotili in namesto črnike odpeljali nek drug nekoliko večji hrastič. Prosila sem tedaj našo Gospo odpuščanja za te uboge moške in molila za njihovo spreobrnitev.«
Početje prostozidarjev so obsojali ne samo katoličani, ampak tudi drugi ljudje, ki so protestirali proti takemu početju.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar