VALERIJINE VRSTICE Prvi stiški učitelj Matija Ozimek (20. 1. 1783 – 7. 8. 1858)

V obdobju dobrih sto let, ko v Stični ni bilo menihov, je postala nekdanja samostanska cerkev navadna župnijska cerkev z župnikom in mežnarjem. Mežnarija je nosila številko 3. Mežnar je bil - kakor je bilo tedaj v navadi - tudi organist in učitelj. Na začetku 19 stol. je to službo opravljal Matija Ozimek. Rodil se je na Dobravi nad Stično, kjer je bil njegov oče najemnik, izvirali pa so iz Hrastovega Dola. V Stični se je poročil in v stiški mežnariji je prišla na svet večina njegovih otrok. Deželna oblast je dovolila začetek javne enorazredne ljudske šole v Stični 4.11.1817. /Tedanji župnik Kopetzky in oskrbnik graščine - kot so tedaj rekli samostanu - sta si prizadevala, da bi zgradili novo šolsko poslopje in uvedli trivialko, a ni bilo denarja za to./ Za prvega učitelja je bil imenovan Matija Ozimek. Tedaj in še nadaljnjega pol stoletja so smeli poučevati samouki, ki so bili večinoma mežnarji, a so poleg zvonjenja in orglanja obvladali tudi nekaj branja in pisanja. V stiških matičnih knjigah se šele leta 1818 pojavi pripis, da je Matija tudi učitelj. Toda že leta 1820 se je preselil v Višnjo Goro, kjer je učiteljeval celih 31 let. V tem mestu je tudi umrl za putiko; pokopal ga je pisatelj Janez Cigler. V mežnariji v Stični je sprva prebival tudi njegov brat Martin, ki se je kasneje priženil v Trnovce. V tej vasi šentviške fare se je rodil njegov prvi sin Jožef. Morda je tudi po zaslugi strica učitelja šel v šole in postal kasneje kot p. Evstahij celo provincial frančiškanov v Ljubljani. Zanimivo pa je tudi, da so včasih zapisali Ozimek kar po dolenjsko Azimek.

Valerija