Kaj nam ima povedati sv. Bernard? (4) (Iz knjige: Govori o Visoki pesmi) Največja vrednost ljubezni

Ljubezen ima sama v sebi preobilje; kjer se pojavi, pritegne vase vsa druga čustva in si jih podvrže. Zato ljubi, kar ljubi, za drugo pa se ne meni. Tisti, kogar po pravici častimo, po pravici ob njem strmimo in ga občudujemo, ima vendar rajši, da ga ljubimo. Ženin in nevesta sta takšna. Med njima ni potrebna druga povezanost in vez razen medsebojne ljubezni.

Ta vez je močnejša kakor najtesnejša naravna vez, na primer povezanost staršev z otroki. Saj je končno rečeno: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi« (Mt 19,5). Vidite, to čustvo med poročenimi je močnejše od vseh drugih čustev, celo samo od sebe (št. 83,3).

Sedaj pa dodajte, da ta Ženin ne le ljubi, marveč je ljubezen sama. Ali je on čast? Nekateri bodo to potrdili, jaz pa nisem nič takega bral. Bral sem, da je Bog ljubezen (1 Jn 4,16), ne pa, da je čast. S tem ni rečeno, da Bog ne mara časti, saj je rekel: »Če sem torej oče, kje je moja čast« (Mal 1,6)? To govori kot Oče; če pa se predstavi kot Ženin, bo po mojih mislih spremenil glas in bo rekel: »Če sem torej Ženin, kje je ljubezen, ki mi gre?« Že prej je namreč tako govoril: »Če sem Gospod, kje je strah, ki mi gre« (Mal 1,7)? Bog torej zahteva, da se ga kot Gospoda bojimo, da ga kot Očeta častimo in kot Ženina ljubimo. Katero teh čustev je višje, katero odličnejše? Seveda ljubezen. Brez ljubezni sledi stráhu kazen, části pa ne sledi naklonjenost. Strah je suženjski, dokler ga ne osvobodi ljubezen. In čast, ki je ne rodi ljubezen, ni čast, ampak prilizovanje. Sveti Pavel je zapisal: »Edinemu Bogu čast in slava« (1 Tim 1,17); toda Bog ne bo sprejel naše časti ne slave, če jima ne dodamo medu ljubezni (št. 83,4).