TAKOLE MOLIM Kako molim

Ne morem si predstavljati življenja brez molitve. V molitvi duša diha, se umirja, združuje se z Bogom. Moj dan se začenja z daritvijo svete maše. Presrečna sem, ker že mnoga leta morem sprejemati oddajo vatikanske svete maše, ki se začenja ob pol osmih zjutraj na frekvenci srednjih in dolgih valov. Pri obhajilu obudim še duhovno obhajilo. To mi lajša dušo, zame je to biser dneva. Po sveti maši nadaljujem z jutranjo molitvijo in z mnogimi prošnjami. Molim za umirajoče, za mir na svetu, za misijonarje in še mnoge zadeve priporočam Božjemu usmiljenju. Posebno mi je drag moj angel varuh, katerega varstvo sem že dostikrat doživela. Njemu se še posebno priporočam.

Omenila bi še molitev, ki jo je angel domovine posredoval fatimskim pastirčkom. Ko je pokojni sveti oče [Janez Pavel II.] obiskal Fatimo, je kleče presunljivo molil te molitve. Tedensko se družimo v molitveni skupini že dolga leta. Prepričana sem, da s temi molitvami kličemo Božji blagoslov na naš kraj. Ni nas veliko, ki bi bili pripravljeni žrtvovati svoj čas za take molitve. Zvečer ob dvajset do devetih zopet po radiu Vatikan molim rožni venec. Molijo ga v latinščini, kar me ne moti. Ob 21-ih pa prejmem še blagoslov in tega sem tudi vesela. Zelo sem vesela, srečna in hvaležna ljubemu Bogu, da mi je zdaj na starost dana možnost nadomestiti vse tisto, česar nisem zmogla, ko sem bila zaposlena in obremenjena z družino. Posebno se veselim dneva, ko se podamo v Stično na srečanje Bernardove družine. Veliko mi pomeni, da sem članica duhovne skupnosti. Dragocen je ta čas, ko skupaj pred Najsvetejšim molimo in se sončimo pred Božjim Soncem.

Svoj dan končam z molitvijo kar dolgo v noč. Sklenem ga s prošnjo svetega patra Pija: »Ostani z menoj, Gospod, ker se mrači in se dan končuje, življenje mineva, bliža se smrt, sodba in večnost. Obnoviti moram svoje moči, da se ne bom ustavila na poti.«

Nada Vozlova