TAKOLE MOLIM Molitev – milost in sreča

Molitev – beseda, ki v mojem srcu zbudi tisoče misli, ki me navdajajo z radostjo. Ko razmišljam o molitvi je, kot da bi razmišljal o tisti skrivnostni in nikoli doumeti vezi, ki me povezuje z Bogom. Molitev je nekaj najglobljega in presežnega v meni, nekaj, kar je podeljeno duši kot milost. Neizmerno sem za to milost molitve hvaležen Bogu. Ne morem si predstavljati življenja brez molitve.

Ko molim, se zavedam, da se moja molitev zliva z molitvijo milijonov ljudi, ki se z njo vsak dan povezujejo z Bogom. Pa vendar je moja molitev drugačna od molitve drugih, ker je moj osebni pogovor z Bogom, ki ga nihče ne more nadomestiti. Ta moj pogovor je včasih slavilne narave, drugič je zahvala in včasih seveda tudi prošnja. V odločilnih in pomembnih trenutkih v življenju sem se vedno obrnil na Boga z molitvijo. Moje prošnje zase ali za druge Bog ni vedno uslišal tako kot sem prosil ali si v tistem trenutku želel. Ko pa sem gledal nazaj, sem videl, da je Bog vse naredil še boljše, kakor bi si sploh lahko predstavljal. Tako zaupam v molitvi Bogu in ga prosim vedno z Jezusovimi besedami: »Ne moja, ampak tvoja volja se zgôdi!« To mi prinaša notranji mir, ker vem, da Bog v molitvi nikoli ne razočara.

Od mnogih stvari, ki mi pomagajo k poglobljeni in zbrani molitvi, bi rad poudaril le eno – to so svete podobe. Zavedam se, da so podobe res samo podobe in ne morejo nadomestiti živega Boga. Pomagajo pa mi, da preko njih lahko bolj poglobljeno molim. So nekak vezni člen med menoj in Bogom. Obenem so mi zelo učinkovito sredstvo proti raztresenosti v molitvi. Ob pogledu na sveto podobo se moj duh lažje zbere in združi z Bogom. Zato so svete podobe Jezusa, Marije in svetnikov moja posebna ljubezen že od otroških let. Kamorkoli sem šel in kjerkoli sem bival, vedno so me spremljale. Že sam kratek pogled na podobe zbudi v meni molitev in misel na Boga. Večkrat se ob tem spomnim na preprost nasvet svetniškega škofa Antona Vovka brezjanskim romarjem: »Če ne morete moliti, pa Marijo glejte!« Moja molitev bi bila brez svetih podob zelo pusta in osiromašena. Zato sem toliko bolj hvaležen vsem, ki so svete podobe ustvarjali, da bi se preko njih tudi moje srce lažje povezalo z Bogom.

Dejan