V Muzeju krščanstva na Slovenskem smo 20. aprila 2022 odprli gostujočo razstavo Ob stoletnici Slovenske province Družbe hčera krščanske ljubezni – usmiljenk: 1919–2019. Razstavo sta pripravila usmiljenka s. Cveta Jost in priznani muzealec Dejan Vončina. Razloga o gostovanju te panojske razstave v Muzeju krščanstva na Slovenskem sta najmanj dva. Prvi je zagotovo 100- letnica province, ki so jo praznovale sestre usmiljenke leta 2019, drugi razlog pa je povezava gostujoče razstave z našo stalno razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem.
V Muzeju krščanstva na Slovenskem želimo obiskovalcem predstaviti doprinos usmiljenk na področju zdravstvene nege, socialnega dela, pomoči potrebnim, na področjih, ki niso le preteklost ampak so, žal, stalni spremljevalci človeštva. Tudi danes.
Avtor razstave, Dejan Vončina, je zapisal: »Razstava Ob stoletnici province Hčera Kristusove ljubezni (1919 – 2019) je razdeljena na sedem sklopov. Prvi sklop je na kratko posvečen rojstvu Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Drugi sklop nam prav tako kratko predstavi sestro Leopoldino Brandis in nastanek Graške province usmiljenk. S. Brandis je kmalu pripeljala sestre tudi v Slovenijo in na Hrvaško, zato tretji sklop spregovori o razcvetu njene družbe na naših tleh. Tukaj velja omeniti še neko drugo Leopoldino, to je s. Leopoldina Hoppe, ki je bila kar 50 let predstojnica v ljubljanski Deželni oz. Državni bolnici in je zelo veliko naredila na področju zdravstvene nege v Sloveniji. Ta sklop je zato tudi najobsežnejši. Četrti sklop pripoveduje tragično zgodbo o povojnem času na slovenskih tleh, pa tudi o bogatem delu sester v drugih republikah nekdanje skupne države Jugoslavije. Peti sklop govori o času po 2. vatikanskem koncilu, šesti nas popelje v novejši oz. sedanji čas, sedmi sklop pa bežno predstavi pogled na prihodnost.«
Od 22. junija 2022 dalje je prav tako v pritličju Muzeja krščanstva na Slovenskem na ogled tudi razstava Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci – “bazilika miru.Avtorica razstave je mag. Damjana Fortunat Černilogar, direktorica Tolminskega muzeja.
Razstava Tolminskega muzeja prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem.
Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi.
Znak evropske dediščine
Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Znak evropske dediščine je ukrep Evropske unije, ki temelji na predhodni medvladni pobudi iz leta 2006. Namenjen je krepitvi občutka pripadnosti evropskih državljanov, zlasti mladih, Evropski uniji na podlagi skupnih vrednot, elementov evropske zgodovine in kulturne dediščine ter spoštovanju nacionalne in regionalne različnosti in krepitvi medkulturnega dialoga. V ta namen znak poudarja simbolno vrednost in veča prepoznavnost spomeniških območij, ki so imela pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in/ali pri oblikovanju Evropske unije.
V Sloveniji so pridobile znak evropske dediščine Partizanska bolnica Franja (2015), Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci (2017) in Prešernova Zdravljica (2020).
Za znak evropske dediščine se potegujeta tudi Muzej krščanstva na Slovenskem, ki deluje v starodavnem, delujočem cistercijanskem samostanu Stična in Galerija Božidarja Jakca, delujoča v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki (v okviru eu projekta Cisterscapes – CistercianlandscapesconnectingEurope).
Cistercijanski samostani so že od srednjega veka dalje pomembna verska in kulturna središča, razvili pa so tudi velik vpliv na okolje (krajino) in gospodarstvo. Glavne pridobitve cistercijanov so med drugim hidravlični sistemi za oskrbo z vodo, uvedba železnega pluga, ribiške farme (krapi), samostanske pristave, ravnanje z gozdovi, vinogradi, trgovske hiše .... S pridobitvijo znaka evropske dediščine želimo še povečati prepoznavnost Stične in Kostanjevice na Krki ter dvigniti zavedanje velikega pomena cistercijanske krajine na zgodovino Evrope ter krepiti skupne evropske vrednote.
Obe razstavi bosta v Stični na ogled do sredine septembra 2022.
mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica
Ni komentarjev:
Objavite komentar