Papež Pij XII. poroča, da je sv. Janez Eudes »sestavil prvo molitveno bogoslužje v čast Presvetemu Srcu Jezusovemu. Prvikrat so praznik Presvetega Srca Jezusovega z odobrenjem mnogih francoskih škofov slovesno obhajali 20. oktobra leta 1672« (št. 51).
Kongregacija svetih obredov je z odlokom 25. januarja leta 1765 dovolila škofom Poljske in rimski nadbratovščini Presvetega Srca Jezusovega, da praznujejo liturgični praznik Presvetega Srca, kar je potrdil papež Klemen XIII. 6. februarja istega leta. »To je storil Apostolski sedež z namenom, da bi se na ta način širilo že obstoječe češčenje, katerega namen je bil, v znamenju obnavljati spomin na tisto Božjo ljubezen, ki je nagnila našega Zveličarja, da se je daroval kot žrtev in zadostil za grehe ljudi« (št. 53).
Kongregacija svetih obredov je skoraj po enem stoletju 23. avgusta 1856 izdala mnogo bolj pomemben odlok za vso Cerkev. S tem odlokom je papež bl. Pij IX. »uslišal prošnje francoskih škofov in skoraj vsega katoliškega sveta in zapovedal, da se praznik Presvetega Srca Jezusovega razširi na vso Cerkev in zakonito obhaja. Ta dogodek zasluži, da se ga krščansko ljudstvo za vedno spominja. V liturgiji istega praznika beremo: 'Odtlej je češčenje Presvetega Srca, kakor preplavljajoča reka, ki odplavlja vse ovire, preplavilo ves svet.'« (št. 54).
Vpliv sv. Marjete Alakok pri uvedbi praznika. Praznik Presvetega Srca Jezusovega danes obhajamo v petek po drugi nedelji po binkoštih kot slovesni praznik. Gotovo je imelo vsaj posredno pomembno vlogo pri uvedbi tega praznika Jezusovo prikazanje in naročilo sv. Marjeti Alakok. Vplivalo je namreč na vernike, da so se obračali na škofe, ti pa na papeže. Gre za najpomembnejše od štirih prikazanj svetnici; bilo je v osmini praznika sv. Rešnjega telesa leta 1675, ko je Marjeta klečala pred Najsvetejšim. Tedaj ji je Božji Učenik pokazal svoje srce in dejal: »Glej to srce, ki je ljudi tako silno ljubilo, da si ni ničesar prizaneslo ter se je popolnoma izničilo in použilo, da jim izpriča svojo ljubezen; v zahvalo pa prejemam od večine le nehvaležnost, ki jo ljudje kažejo s svojim nespoštovanjem, s svojimi bogoskrunstvi, s svojo mlačnostjo in prezirom, s kakršnim se obnašajo do mene v tem zakramentu ljubezni. Kar pa me še najbolj žali: celo meni posvečena srca se tako vedejo. Zato zahtevam od tebe, naj bo prvi petek po osmini sv. Rešnjega telesa poseben praznik, posvečen časti mojega Srca, katerega naj slave s prejemanjem svetega obhajila, z vračanjem časti in s pokoro, da mu tako zadoščujejo za nečast, ki mu je bila storjena, ko je bilo izpostavljeno na oltarjih. Tudi ti obljubim, da bo moje Srce bogato obsipalo s svojo ljubeznijo vse tiste, ki mu bodo izkazovali to čast in bodo skrbeli, da se mu zadoščuje.«
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar