Papež Pij XII. uči: »V resnici ni nikoli manjkalo posebej Bogu posvečenih duš, ki so posnemale zgled Božje Matere, apostolov in odličnih cerkvenih očetov ter gojile do najsvetejše Kristusove človeške narave Božje češčenje, zahvalo in ljubezen. Zlasti so takšno češčenje izkazovale ranam, s katerimi je bilo Kristusovo telo razmesarjeno v zveličavnem trpljenju« (št. 48).
»Mar ne pomenijo besede: 'Moj Gospod in moj Bog!' (Jn 20, 28), ki jih je izgovoril apostol Tomaž in ki nam povedo, da je iz nevernika postal vernik, mar ne vsebujejo nedvomne izpovedi vere, Božjega češčenja in ljubezni? In mar se ni ta izpoved po ranjeni Gospodovi človeški naravi dvignila do veličastva Božje osebe?« (št. 49).
»Prebodeno Zveličarjevo srce je ljudi vedno močneje nagibalo k temu, da bi častili njegovo neizmerno ljubezen, ki objema človeški rod; saj se besede preroka Zaharija, ki jih evangelist Janez obrača na križanega Jezusa: 'Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli' (Jn 19,37; prim. Zah 12,10), nanašajo na vernike vseh časov« (št. 50).
Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje pojasnjuje: »Besedilo Janezovega evangelija, ki pripoveduje o rokah in strani, ki jo je Jezus pokazal učencem (prim. Jn 20,20), in poziv Tomažu, naj dene svojo roko v njegovo stran (prim. Jn 20,27), sta pomembno vplivala na začetek in razvoj cerkvene pobožnosti v čast Presvetemu Srcu« (št. 167).
Direktorij navaja, da je sv. Avguštin Odrešenikovo odprto stran primerjal vratom: »Dostop je odprt: Kristus je vrata. Tudi zate so se odprla, ko je bila njegova stran odprta s sulico. Spomni se, kaj je iz strani priteklo; torej tudi izberi pot, po kateri boš vstopil. Iz strani Gospoda, ki je visel in umrl na križu, je pritekla kri in voda, ko je bila njegova stran odprta s sulico. V vodi je tvoje očiščenje, v krvi tvoje zveličanje« (št. 168).
An
Ni komentarjev:
Objavite komentar