V Muzeju krščanstva na Slovenskem v sklopu evropskega projekta Cisterscapes že štiri leta poglobljeno raziskujemo vlogo menihov cistercijanov pri oblikovanju kulturne krajine v slovenskem in širšem evropskem prostoru od 12. stoletja do druge polovice 18. stoletja.
V
Stični je bil cistercijanski samostan ustanovljen leta 1136. Delovanje stiških
menihov je močno vplivalo na življenje in podobo številnih krajev na
Dolenjskem. V želji, da čudoviti svet skrite cistercijanske krajine približamo
vsem, ki v tej pokrajini prebivajo, smo v letu 2021 pripravili dve občasni
razstavi.
K sodelovanju in pripravi prve občasne razstave smo povabili lokalne šolarje. Raziskovanja kulturne krajine se je pod mentorstvom učiteljev zgodovine lotilo 24 učencev OŠ Veliki Gaber, OŠ Stična in PŠ Zagradec. Vse izsledke raziskovanja sodelujočih učencev smo predstavili na razstavi Cistercijani v mojem kraju. O tej razstavi smo že pisali V Materini šoli: glasilo Bernardove družine, XXXVI, 10. oktober 2021, str. 3–6.
Projekt Cisterscapes pa smo na zanimiv način povezali tudi z Jurčičevim jubilejnim letom 2021. Na razstavi Kulturna krajina v Jurčičevih literarnih delih je bilo od 14. novembra 2021 do 10. aprila 2022 na ogled 25 likovnih del, ki so jih v Jurčičevem jubilejnem letu ustvarile odrasle ljubiteljske likovnice in likovniki iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje pod mentorstvom akad. slikarke mag. Nuše Lapajne Čurin in po idejni zasnovi Sare Primec, tedanje kustosinje pedagoginje v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Razstava je nastala v sodelovanju z JSKD Ivančna Gorica in Zvezama kulturnih društev Ivančna Gorica in Grosuplje.
Stiški samostan je skozi stoletja preko številnih darovnic plemenitašev pridobil obširno gospodarsko in religiozno posest, na kateri je urejal polja, vinograde, gradil in skrbel za številne mline, dal umetniško poslikati cerkve in starodavna obcestna znamenja. V prostor cistercijanske kulturne krajine se je 4. marca 1844 rodil Josip Jurčič, pisec prvega slovenskega romana in eden najpomembnejših slovenskih književnikov nasploh. Svojo mladost je preživljal na Muljavi, zato ni čudno, da je Muljava z okolico kasneje postala dogajalni prostor njegovih literarnih del. Za časa njegovega življenja menihov v Stični že dolgo ni bilo več, saj je bil samostan z reformami Jožefa II. leta 1784 razpuščen. (ponovno ustanovljen leta 1898). A prav zato je Jurčičeva literatura krasen pokazatelj, kako močan je bil vpliv menihov v tem okolju celo po razpustu samostana.
Kot je zapisala avtorica idejne zasnove razstave, Sara Primec, najdemo najbolj izrazite opise pokrajine v Jurčičevem romanu Deseti brat (1866), ki se v celoti dogaja na področju cistercijanske kulturne krajine v širši in ožji okolici Muljave. Jurčičevo delo, ki je v popolnosti vezano na pokrajino in zgodovino stiškega samostana, pa je Jurij Kozjak (1864). Dogajanje je postavljeno v 15. stoletje v čas turških vpadov. Tudi mnoga druga literarna dela izpod Jurčičevega peresa lahko umestimo v prostor med Muljavo, Višnjo Goro in Stično, ki je bil tedaj in je še danes zaznamovan z mnogimi sledovi cistercijanov iz Stične.
Mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem
Ni komentarjev:
Objavite komentar