Ko razmišljam o posvetitvi Jezusovemu Srcu, mi je ena najlepših prispodob zanj podoba vrat. Jezusovo srce je bilo prebodeno, da bi ta rana postala vrata, skozi katera bi vstopali vanj, v Njegovo srce, v srce samega Boga. In četudi je Njegovo srce na široko odprlo svoja vrata pa žal mnogokrat hodimo mimo njih. Zato pa takrat on pravi našemu srcu: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata , bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Naj nam posvetitev JMS pomaga, da bi vedno tudi mi imeli zanj odprta vrata svojega srca. Le tako bomo namreč zares zaživeli naš klic: »Upodobi naša srca po svojem Srcu.« Osebno me k temu kliče tudi novomašno geslo: »Gospod, h komu naj gremo?« (Jn 6,68). Apostol Peter namreč s temi besedami izrazi, da ni nikogar drugega kot Jezus, kateremu bi bilo vredno slediti, da vrata k Bogu vodijo edino preko Njegovega odprtega srca.
Peter Čemažar
Ni komentarjev:
Objavite komentar