Stara in Nova zaveza nam oznanjata, kako nas Bog ljubi. »Bog je ljubezen« (Jn 4,8.16). To je najbolj osrečujoča resnica, ki jo vemo o Bogu. Neizmerna Božja ljubezen se je v človeškem rodu na najodličnejši način razodela v Jezusu Kristusu, takoj za njim pa v Devici Mariji. Jezus je v svoje človeško srce sprejel Očetovo ljubezen do ljudi.
V razgovoru z Nikodemom je povedal: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,16s).
Evangelist Janez je zapisal, da je Jezus »vzljubil svoje, ki so bili na svetu« in jim je »izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1). Po besedah sv. Pavla je naš Odrešenik iz ljubezni do nas »sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,7s).
Papež Janez Pavel II. je v enem od svojih nagovorov v čast Jezusovemu Srcu zelo lepo pokazal njegovo delovanje: »Ali ni to Srce Njega, 'ki je hodil iz kraja v kraj ter delal dobra dela' (Apd 10,38)? Ali ni to Srce Njega, ki je storil, da so slepi spregledali, hromi shodili, mrtvi bili obujeni? – in da je bila blagovest oznanjana ubogim (Lk 7,22)? Ali ni to Srce Jezusa, ki ni imel, kamor bi glavo naslonil, lisice pa so imele svoje brloge in ptice svoja gnezda (Mt 8,20)? Ali ni to Srce Jezusa, ki je branil ženo, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju, da bi je ne kamenjali, in ji je potem rekel: 'Pojdi in odslej ne greši več!' (Jn 8,3–10)?«
Ljubezen je bila gonilna sila pri vsem, kar sta Jezus in Marija storila za nas. Ko se izročamo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se darujemo njuni ljubezni in se hkrati odpovedujemo vsaki ljubezni, ki ni v soglasju z njuno ljubeznijo. Sv. Janez Vianney je dejal: »Nekaj lepega je, da imamo srce in da moremo z njim – čeprav je tako majhno, ljubiti Boga.«
Podoba obeh Src nam govori o njuni neizmerni ljubezni do ljudi, do vsake župnije, vsake družine, vsakega posameznika. Njuna čudovita ljubezen do grešnega človeštva se razodeva vseskozi od Jezusovega rojstva v betlehemskem hlevu do smrti na križu na Golgoti. Njuna ljubezen je prav zato tako čudovita, ker je križana. Prava ljubezen se pokaže v življenju, svoj vrh pa doseže v trpljenju. Jezusovo in Marijino zemeljsko življenje sta najboljši dokaz, da je res tako. Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca, posvetitev in izročitev obema Srcema in življenje iz te posvetitve je najuspešnejša šola ljubezni do Boga in do bližnjega.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar