Cerkvenostno poslanstvo družine

"K temeljnim nalogam krščanske družine spada tudi cerkvenostno poslanstvo; poklicana je k sodelovanju pri graditvi Božjega kraljestva v zgodovini, in sicer s svojo udeleženostjo pri življenju in poslanstvu Cerkve" (O družini 49,1). Mnogovrstne so namreč vezi med Cerkvijo in krščansko družino, po katerih postaja družina "Cerkev v malem" ali "domača Cerkev" in na svoj način tudi živa podoba in ponavzočenje skrivnosti Cerkve. Katere so te vezi?

Najprej je to seveda mati Cerkev, ki podarja krščanski družini življenje, jo vzgaja in oblikuje. To svoje odrešenjsko poslanstvo izvršuje z oznanjevanjem Božje besede, z obhajanjem zakramentov, s katerimi bogati in krepi krščansko družino s Kristusovo milostjo, in z nenehnim razglašanjem nove zapovedi ljubezni.

S svoje strani pa je tudi krščanska družina globoko vsajena v skrivnost Cerkve in udeležena pri njenem odrešenjskem poslanstvu; zakonci postajajo "odrešeno" občestvo in so poklicani k temu, da postanejo tudi "odrešujoča" skupnost. Kristusovo ljubezen ne le prejemajo, ampak so jo dolžni dajati tudi naprej.

Posebna in izvirna cerkvenostna naloga krščanske družine pa je, da se z vsem, kar je in kar dela, kot globoko občestvo ljubezni in življenja postavlja v službo Cerkvi in družbi. Njen delež pri tem ima občestveno oznako. Svoje služenje Cerkvi in svetu uresničuje skupno. Njena udeležba pri trojnem poslanstvu, preroškem, duhovniškem in kraljevskem, se uresničuje v zakonski in družinski ljubezni, z njenim izrednim bogastvom vrednot in z njeno zahtevo po celovitosti, edinosti, zvestobi in rodovitnosti. Ljubezen in življenje sta torej bistveno jedro njenega odrešenjskega poslanstva (prim. O družini 49–50).