Drugi del fatimske skrivnosti in druga svetovna vojna

Neznana svetloba je napovedala drugo svetovno vojno.

Besedilo, ki govori o 'neznani svetlobi' in spada v drugi del fatimske skrivnosti, napoveduje drugo svetovno vojno in druge kazni. Lucija ga je posredovala v tretjem in četrtem Spominu:

»Ko boste videli neko noč osvetljeno z neznano svetlobo, vedite, da je to veliko znamenje, ki vam ga daje Bog, da bo kaznoval svet za njegove pregrehe z vojno, lakoto in preganjanji Cerkve ter svetega očeta.«

Noč z 'neznano svetlobo' je bila med 25. in 26. januarjem 1938. V Sloveniji so začetek “neznane svetlobe” videli nekoliko pred 21. uro in je trajala več ur. V Evropi je bila vidna od 20.45 do 1.15 s kratkimi presledki. Tega znamenja niso v vseh deželah videli na enak način in ob istem času. Ves severni del neba od Vzhodne Evrope do Kanade je bil do velike višine močno ožarjen, kakor da bi šlo za odsev velikanskega požara. Močni sij je prehajal od temno rdeče do modre barve.

Časopisi so o tem pojavu poročali naslednji dan. Zvezdoslovci so ga imeli za izredni severni ali polarni sij. Pomen neznane svetlobe je leta 1938 spoznala samo Lucija, saj drugi še niso vedeli, da je bilo to svetlobno znamenje napovedano 13. julija 1917 v Fatimi. Lucija je tretji Spomin napisala šele 31. avgusta 1941, ljudje pa so zanj zvedeli leta 1942.

Fatimska vidkinja se glede izrednega nebesnega znamenja, prvih sobot in posvetitve Rusije v tretjem Spominu takole pogovarja s svojim škofom:

»Prevzvišeni gospod škof! Sami veste, da je Bog pred leti pokazal to znamenje, ki so ga astronomi hoteli imenovati severni sij. Zdi se mi, da bodo ugotovili, če bodo dobro preiskali, da ni bil to, kar so rekli, niti ne bi mogel biti tak sij v obliki, kot se je prikazal.

Pa naj bo, kar hočejo. Bog ga je uporabil, da bi mi dal razumeti, da bo Njegova pravica udarila narode, krive za spopad, zato sem začela vztrajno prositi za zadostilno obhajilo ob prvih sobotah in za posvetitev Rusije. Moj namen je bil doseči usmiljenje in odpuščanje za ves svet, še prav posebno pa za Evropo. V svojem neskončnem usmiljenju mi je Bog dal čutiti, da se je ta strašni trenutek približeval, in Vi, prevzvišeni, dobro veste, kako sem ga napovedovala. Naj še rečem, da pokora in molitev, opravljeni na Portugalskem, nista ublažili Božje pravice, ker nista bili združeni s kesanjem in poboljšanjem. Upam, da Jacinta prosi za nas.«

Leirijski škof Alberto do Amaral je 1978 zapisal:

»Pred dvema letoma sem se srečal z znamenitim nemškim znanstvenikom in doktorjem, ki se imenuje Otto Bohr. Ta mi je zatrjeval, da tako on kakor mnogi njegovi kolegi priznavajo, da niso zmožni znanstveno pojasniti pojava, ki ga nekateri površno imenujejo polarni sij.«

Tudi če bi šlo za severni ali polarni sij, bi bil znamenje za drugo svetovno vojno že zato, ker ni šlo za navadni polarni sij, ampak za nekaj izrednega. Poleg tega je bilo to znamenje več kot dvajset let prej napovedano. Hitler je zasedel Avstrijo 11. marca 1938, 44 dni po svetlobnem znamenju. Lucija ima ta datum za začetek druge svetovne vojne, torej še pod papežem Pijem XI., kakor je Marija napovedala 13. julija 1917 v Fatimi.

Druga svetovna vojna je doslej najstrahotnejša vojna človeštva, saj je terjala okoli 55 milijonov mrtvih, 35 milijonov ranjenih in okoli 2 milijona pogrešanih. Nacisti so v času druge svetovne vojne od 1939 do 1945 umorili v koncentracijskih taboriščih kakih 4 do 6 milijonov judovskih in najmanj pol milijona nejudovskih zapornikov.

Zelo številne so bile žrtve tudi med civilnim prebivalstvom. Ko je bilo vojskovanje na vrhuncu, se je na strani sil osi bojevalo več kot 20 milijonov vojakov, na strani zavezniških sil pa skoraj 40 milijonov. Po ocenah iz leta 1945 so stroški vojskovanja znašali 1154 milijard ameriških dolarjev, vojna škoda pa 230 milijard ameriških dolarjev.[1]

Po besedah Tarcisija Bertoneja spada dvajseto stoletje »med najbridkejša stoletja v človeški zgodovini in je doseglo svoj vrhunec v atentatu na 'preblagega Kristusa na zemlji'.«

Po Marijini napovedi v Fatimi do druge svetovne vojne ne bi prišlo, če bi katoličani prejemali zadostilno sveto obhajilo na prve sobote v mesecu in bi skupaj s papežem vsi škofje Rusijo pravočasno posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ljudje pa bi morali prenehati z velikimi grehi žaliti Boga. Prvi pogoj je bil v času pred drugo svetovno vojno izpolnjen le zasebno in v majhni meri, saj pristojni leirijski škof Jožef da Silva sploh še ni vpeljal pobožnosti petih prvih sobot na fatimski način, drugi in tretji pogoj pa sploh nista bila izpolnjena.

Jacinta misli na drugo svetovno vojno.

Povrnimo se v leto 1917. V tretjem Spominu je Lucija zapisala, da je nekega dne šla v Jacintino hišo, da bi bila malo pri njej. Našla jo je, ko je zelo zamišljena sedela na postelji. Vprašala jo je:

»'Jacinta, kaj premišljuješ?'

'Mislim na vojno, ki se bo začela. Toliko ljudi bo umrlo! In skoraj vsi bodo šli v pekel. Mnogo hiš bo podrtih in mnogo duhovnikov ubitih. Glej, jaz pojdem v nebesa. In ti, ko boš videla ponoči tisto svetlobo, ki se bo prej prikazala, tudi ti zbeži gor!'

'Saj veš, da v nebesa ni mogoče zbežati?'

'Res je, ne moreš. A ne boj se! Jaz bom v nebesih veliko prosila zate, za svetega očeta in za Portugalsko, da vojna ne pride sem,[2] in za vse duhovnike.'«

Sploh je bila Jacinta večkrat zelo zamišljena. Na Lucijino vprašanje, na kaj misli, je neredko odgovorila:

»'Na vojno, ki bo prišla, in na toliko ljudi, ki bodo umrli in šli v pekel. Kakšna škoda! Če bi nehali žaliti Boga, se vojna ne bi začela in ne bi prišli v pekel.'

Včasih je tudi rekla:

'Žal mi je zate, Frančišek in jaz greva v nebesa, ti pa boš ostala tukaj sama. Prosila sem našo Gospo, da bi tudi tebe vzela v nebesa, a hoče, da še nekaj časa ostaneš tukaj. Ko se bo začela vojna, se ne boj. V nebesih bom prosila zate.'«

---

[1] Podatki so povzeti po Kroniki človeštva, prevod dela: Die Chronik der Menschheit, Mladinska knjiga 1996, 971.

[2] Kljub velikim nevarnostim je bila Portugalska obvarovana skozi vso drugo svetovno vojno.