Sebičnost
je pomembna gospodarska sila.
Medtem
ko eni vidijo v sebičnosti oseb
osnovo
za napredek in blaginjo,
imajo
drugi družbeno sebičnost,
razreda
ali naroda,
za
silnico socialnega razvoja.
Sebičnost,
družbena ali osebna,
če
ni z moralnimi zakoni omejena,
sprosti
pohlep, nagone po imetju in oblasti
in
vodi v past nesmiselnega boja.
47. Zagledanost vase
Ko
se ustavlja človek pri površju znanja,
ko
se do take mere je zagledal vase,
da
mu je bližnji že neznan
in
se predal je ves pohlepu in zavisti,
ko
mu notranja zbranost je postala tuja,
ko
si lasti pravice brez dolžnosti,
ter
veča si imetje in ugled s prevaro,
takrat
povzroča v družbi spore, nezaupanje, nemir,
onemogoča
zdravo tekmovanje
in
ruši med ljudmi življenjski optimizem,
vedrino,
ki jo izžarevata resnica in ljubezen.
48. Mlačnost in nasilje
Zdi
se, naj bi v sodobni družbi
postala
mlačnost in povprečnost
izraza
strpnosti, pogoj ugodja
in
da naj bi odpravila nasilje.
V
resnici pa ljudem meglita, omejujeta pogled,
razširjata
brezbrižnost, dolgočasje in praznino,
v
množici osamljenost in v narodu mrtvilo.
V
praznini, ki nastane v mlačnih dušah,
požene
zlahka spet plevel nestrpnega nasilja.
dr. Marko Kremžar
Ni komentarjev:
Objavite komentar