Na zemlji nič lepše ne
predstavlja nebeškega stanja kakor veselje tistih, ki hvalijo Boga, saj pravi
Sveto pismo: »Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, Gospod, vedno te
hvalijo!« (Ps 84,5).
Polnost, ki jo pričakujemo od
Boga, ne bo drugo kot polnost Boga samega.
Bog bo nekoč našemu razumu
polnost svetlobe, naši volji obilje miru, našemu spominu pa nepretrgano
trajanje večnosti. O resnica, ljubezen in večnost! O blažena in blaženost
prinašajoča Trojica! K tebi žalostno vzdihuje moja žalostna trojica, ki živi v
izgnanstvu ločena od tebe.
Tako bo Bog vse v vsem, saj
bo razum prejel neugasljivo luč, volja bo dosegla neskaljen mir, spomin pa se
bo oklenil vekomaj tekočega studenca.
Upamo,
da bo naša ljubezen obrodila sad, ki ga je obljubil naš ljubljeni Kristus:
»Dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje« (Lk
6,38). Ta mera bo, kakor pravi Sveto pismo, brez mere.
Ni komentarjev:
Objavite komentar