Notranje počelo, trajna moč in poslednji cilj te naloge
je ljubezen – nadaljuje apostolsko pismo O družini – saj družina brez ljubezni
ni skupnost oseb ter brez nje ne more živeti, rasti in se izpopolnjevati kot
skupnost oseb. "Človek brez ljubezni ne more živeti" (Človekov
Odrešenik 10). Ljubezen med možem in ženo poraja ljubezen tudi med drugimi
člani družine: med starši in otroki, brati in sestrami, sorodniki in domačimi,
in vodi družino k vedno globljemu občestvu.
Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
sreda, 12. september 2018
Družina, skupnost oseb
"V zakonu in družini se oblikujejo raznovrstni
medsebojni odnosi – zakonski, očetovski, materinski, otroški, bratsko-sestrski;
vsi ti uvajajo sleherno osebo v človeško družino in v Božjo družino, ki je
Cerkev" (O družini, 15,1). Družina, ki jo utemeljuje in oživlja ljubezen,
je torej skupnost oseb: moža in žene, staršev in otrok ter sorodnikov. Njena
naloga je zvesto živeti v edinosti in si stalno prizadevati za pristno skupnost
oseb. "Kolikor je družina občestvo in skupnost oseb in mora to vedno bolj
postajati, najde v ljubezni vir in trajno spodbudo, da vsakega svojega člana
sprejema, spoštuje in podpira v dostojanstvu njegove osebe kot žive podobe
Boga" (O družini 22,1).
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar