Pri nas doma smo
imeli navado moliti rožni venec, ko se je vsa moja številna družina zbrala
okrog matere. Ko sem bil star 12 let, mi je teta redovnica podarila knjigo
Grigniona Montfortskega o pravi pobožnosti do Device Marije in od tistega dne
dalje sem vsak dan obnavljal svojo posvetitev Mariji z besedami: »Ves se tvoj,
Marija. Vse, kar sem, in vse, kar imam, je tvoja last.« Vse moje življenje je
poslej temeljilo na Marijinem varstvu in njenem blagoslovu.
Resnično je bila
Marija, mati Cerkve, naša draga mati in Jezusova mati, moja sopotnica sleherni
dan mojega življenja, najprej v življenju laika, angažiranega v katoliški
akciji, nato v življenju duhovnika in škofa ter sedaj v življenju upokojenega
škofa. Naj kraljuje v vsakem srcu prava pobožnost do Marije, Jezusove in naše
matere.
Msgr. Angelico Sandalo Bernardino, Blumenau
(Brazilija)
Ni komentarjev:
Objavite komentar