Po naravi smo
sebični, usmerjeni na svoj jaz. Stalno se vrtimo okrog sebe. Zaskrbljeni smo,
kako bo z nami. Pri posvetitvi pa se je treba z ljubeznijo usmeriti od sebe k
Jezusu in Mariji. Če v tem uspemo, se bomo rešili sebičnosti. Onadva se bosta
zavzela za nas in nam odvzela naše odvečne skrbi. Gre za dogovor dveh ljubezni.
Če se bomo nesebično darovali, se nam bosta Jezus in Marija še bolj podarila. Če
se podarimo Jezusu in Mariji, smo njuna last. Onadva bosta skrbela za nas kot
za svojo lastnino. S posvetitvijo jima izročamo svojo dušo in telo, duhovni
napredek, svoje molitve, žrtve in dobra dela, svoje skrite duhovne boje,
prizadevanje za čistost duše, različne križe, zdravstveno stanje, svojo
družino, znance in prijatelje, svoj poklic in materialne dobrine.
Odslej bomo
skrbeli za zadeve, ki so Jezusu in Mariji posebno pri srcu. To je življenje po
evangeliju in večno zveličanje ljudi. Posvetitev nas usmeri v ljubezen do
bližnjega, da bi se tudi on odločil za ljubezen do Jezusa in Marije. Za
odrešenje in zveličanje ljudi je prišel Jezus na svet, se rodil kot človeški
otrok in zanje umrl na križu. Zato je ustanovil Cerkev in poslal Svetega Duha,
da bi ljudi vodil k svetosti. Devica Marija je bila Jezusova zvesta sodelavka
in družica. Postala je mati ljudi in mati Cerkve ter želi, da bi se vsi ravnali
po Božji volji in se zveličali.
Naš apostolat je
najprej apostolat molitve in žrtve ter zglednega krščanskega življenja po
evangeliju, v izpolnjevanju Božjih in cerkvenih zapovedi. Molili bomo za rast
Božjega kraljestva v dušah. V ta namen bomo sprejeli nase tudi kakšno odpoved,
žrtev. Predvsem bomo voljno nosili vsak svoj križ in tako zadoščevali
Jezusovemu in Marijinemu Srcu za svoje grehe in grehe vsega človeštva.
Govorica srca
Zakaj se je
Jezus sv. Marjeti Alacoque (izg. Alakók) leta 1674 prikazal prav s srcem? Zakaj
se je sv. Katarini Labouré (izg. Laburé) leta 1830 prikazala Brezmadežna in ji
naročila, naj bosta na čudodelni svetinji upodobljeni Jezusovo in Marijino
srce? Zakaj se je Devica Marija leta 1917 v Fatimi trem pastirčkom prikazala z
izrazitim srcem in se je tudi imenovala »brezmadežno Srce«? Kaj hoče podoba
srca poudariti prav za naš čas?
Srce je znamenje
ljubezni. Ljudje veliko govorijo o ljubezni, a mnogi jo pojmujejo zelo sebično.
Jezus in njegova Mati nas hočeta pripeljati k pravi ljubezni. Ker nas ljubita,
hočeta človeštvo, ki se je od ljubezni do Boga in do bližnjega oddaljilo,
rešiti. Treba je verovati v njuno ljubezen in jima zaupati. Treba se jima je z
ljubeznijo popolnoma izročiti. Prenovila bosta naša srca, da bomo začeli
misliti, govoriti, delati in ljubiti kakor onadva.
Jezusovo Srce je
bilo oblikovano v Devici Mariji po delovanju Svetega Duha, ki je Ljubezen. Srce
na Jezusovi podobi gori v plamenih ljubezni; vanj je zasajen križ kot znamenje
odrešenja; obdano je s trnovo krono, ki poudarja njegovo prestano trpljenje.
Iz srca na
Marijini podobi plapolajo ognjeni plameni, ki pomenijo Marijino gorečo ljubezen
do Boga in ljudi. Na nekaterih podobah je Marijino srce prebodeno z mečem, kar
spominja na veliko Marijino trpljenje za nas in na izpolnitev Simeonove
prerokbe, da bo Marijino dušo prebodel meč bolečin. Imamo tudi podobe, na katerih
Marijino srce ovija venec belih rož, ki ponazarjajo Marijino brezmadežno
čistost in druge kreposti. Na podobi fatimske Marije je njeno srce ovito s
trni, ki pomenijo naše grehe.
Jezus je sv.
Marjeti Alacoque obljubil: »Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer
bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga bodo ljubili in
častili ter se mu izročili v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil
sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem
obračale name.«
An
Kdor bo našel
Marijo, bo našel življenje.
Marija mora bolj kot kdaj koli odsevati
usmiljenje, moč in milost. Usmiljenje, da bi ljubeče privedla in sprejela uboge
grešnike in zablodele, ki se bodo spreobrnili in vrnili v katoliško Cerkev. Moč
proti Božjim sovražnikom […], ki se bodo silovito uprli, da bi z obljubami in
grožnjami zapeljali in premagali vse svoje nasprotnike. Končno bo morala
odsevati milost, da bi poživljala in podpirala pogumne vojake in zveste
služabnike Jezusa Kristusa, ki se bodo bojevali za njegove cilje.
Marija mora biti nekaj strašnega za
hudiča in njegove pristaše, ker ima urejeno vojsko za boj. To velja še posebno
v teh poslednjih časih, ker se hudič, ki dobro ve, da ima malo časa, bolj kot
kdaj koli prizadeva, da bi pogubil duše ter vsak dan podvoji svoje moči in
boje. Kmalu bo povzročil kruta preganjanja in strašne pasti zvestim služabnikom
in resničnim Marijinim sinovom, ki jih težje premaga kot druge.
Sv. Ludvik Grignion Montfortski,
Resnična pobožnost do Marije, št. 50
Ni komentarjev:
Objavite komentar