Iz Jezusovega nauka o prosilni molitvi vemo, da
Jezus ni postavil nobene omejitve glede tega, kaj smemo prositi. Samo po sebi
se razume, da mora iti za dobro stvar. Očenaš kaže, da imajo prednost prošnje
za duhovne potrebe. Sv. Ambrož nas spodbuja: »Kadar moliš, prosi velikih
stvari!« Sv. Avguštin pojasnjuje: »Vse, kar si smemo želeti, smemo v molitvi
tudi prositi.« Kako je prosilna molitev pomembna, zvemo iz skoraj drzne Tertulijanove
misli: »Samo molitev je, ki Boga premaga.«
V današnji in prihodnji številki si bomo
ogledali nekaj primerov, za katere naj bi predvsem prosili.
1. Za
odpuščanje svojih grehov. V mnogih molitvah je vključena ta prošnja, saj
smo pred Bogom vsi grešniki. V očenašu prosimo: »Odpusti nam naše dolge, kakor
tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« V zdravamariji se obračamo na sveto Marijo
s prošnjo: »Prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri.« Kdor je v
velikih grehih, naj si pred vsako drugo prošnjo z molitvijo najprej izprosi od
Boga milost popolnega kesanja in temeljitega spreobrnjenja. To lahko stori po
Marijinem posredovanju. Kar je voda za ogenj, to je molitev za grehe. Sv. Avguštin
pravi: »Če mora moliti že tisti, ki je brez večjih grehov in živi v milosti,
koliko bolj je šele potrebna molitev tistemu, ki živi v grehih in je brez Božje
milosti.«
Treba je biti pripravljen pustiti grehe, če
prosimo za spreobrnjenje in brezgrešno življenje. Sv. Avguštin je v Izpovedih
povedal svoje težave: »Jaz pa, siroten slabič, kakršen sem v mladosti bil,
siroten predvsem v začetku mladosti, sem resda prosil od tebe čistosti, ali
kako? 'Daj mi čistost in vzdržnost,' sem dejal, 'samo ne še takoj!' Zakaj bal
sem se, da bi me bil utegnil prehitro uslišati in mi prehitro ozdraviti bolezen
poželjivosti, ki mi jo je bilo prijetneje nasičevati kakor ugaševati.«
Fant, ki je zabredel globoko v nečisto
življenje, se je hotel greha rešiti, a ni imel moči. Duhovnik mu je svetoval,
naj vsako jutro in vsak večer zmoli molitev O Gospa moja in v vsaki skušnjavi
naj še posebej pokliče Božjo Mater na pomoč. Fant je pozneje povedal, kako je z
Marijino pomočjo zaživel novo življenje.
2. Za
grešnike. Veliki grešniki pogosto za svoje spreobrnjenje ne molijo, zato je
to naloga drugih kristjanov. Že Abraham je prosil za grešno Sodomo, Mojzes za
godrnjave Izraelce. Kristus je molil za omahljive apostole in druge učence.
Sv. Avguštin pripoveduje, kako je njegova mati
Monika dolga leta vztrajno molila za njegovo spreobrnjenje. Ko je bil še
manihejec, se je obrnila na nekega škofa, da bi Avguština odvrnil od zmotnega
nauka. A škof je poznal Avguštinovo trmo in zaverovanost v zmotne nauke, zato
je rekel ženi: »Pojdi in pusti me že!
Kakor resnično živiš, nemogoče je, da bi se otrok takšnih solzá izgubil.«
Mati Monika sinu Avguštinu ni zmolila samo
spreobrnjenje. Postal je celo odličen duhovnik in škof ter nazadnje eden
največjih svetnikov.
Sv. Janez Nepomuk Neumann je dejal: »Svet se bo
spreobrnil bolj z molitvijo kakor z vsem drugim prizadevanjem.«
Naš svetniški kandidat škof Friderik Baraga je
zapisal: »Velikokrat se kakšen grešnik spreobrne le zaradi gorečih molitev, ki
jih ta ali ona bogaboječa, pred svetom skrita duša, pošilja iz svoje samote k
Bogu.«
Angel je leta 1916 naučil fatimske pastirčke,
Lucijo, Frančiška in Jacinto, naj molijo: »Prosim te odpuščanja za tiste, ki ne
verujejo, ne molijo, ne upajo in te ne ljubijo.«
Zelo pomembno je, da ljudi ne obsojamo. Zavračamo
le grehe, grešnike pa ljubimo. Molitven človek ne kritizira negativnosti v
Cerkvi, duhovnikov in vernikov, ampak vse zadeve in ljudi v molitvi izroča
Bogu.
3. Za
zmago v skušnjavah. Molitev je v skušnjavah, zlasti v hujših, nujno
potrebna. Še posebej to velja za skušnjave, ki jih povzroča hudobni duh. V
očenašu prosimo: »Ne vpelji nas v skušnjavo.«
Sv. Avguštin je zapisal: »Če se držimo za Božjo
roko, bomo premagali hudobnega duha, če pa se zanašamo samo na svoje moči, bomo
podlegli njegovim skušnjavam.«
Menih Izak je imel hude skušnjave zoper
čistost. Ves obupan je prišel k sv. Janezu Klimaku in mu potožil svoje težave.
Svetnik ga je povabil: »Moj sin, iščiva pomoči pri Bogu v molitvi.« Pokleknila
sta in goreče prosila pomoči. Od tistega časa Izak ni imel več nečistih
skušnjav.
Mnogi svetniki so se v različnih skušnjavah –
posebej v skušnjavah zoper čistost – zatekali k Devici Mariji. Ona jih ni
nikoli razočarala. Sv. Alojzij je v cerkvi v Firencah pred Marijino podobo
pogosto molil. Pred to podobo je naredil zaobljubo, da bo vse življenje živel
čisto in deviško. Marija ga je obvarovala vseh skušnjav zoper čistost. Sv.
Frančišek Saleški se je v svojih težavah pogosto zatekal k Božji Materi. Sv.
Koleta in sv. Ivana Šantalska sta se z velikim uspehom zatekali k Devici
najčistejši. Sv. Marijo Magdaleno Paciško, karmeličanko, so pet let mučili
verski dvomi in skušnjave bogokletja, obupa, nečistosti in napuha. Branila se
je s skrajnimi napori in se ostro pokorila. Molila je in se še posebej zatekala
k Božji Materi.
4. Drug
za drugega. Ljubezen nam narekuje, da molimo za tiste, ki se nam
priporočajo v molitev. Prav tako je prav, da mi sami prosimo druge, da molijo
za nas. Drug za drugega smo lahko sredniki pri Bogu. Takšna molitev za drugega
je več vredna, ker je bolj nesebična, kakor je molitev samo zase.
Ko je ljudstvo godrnjalo zoper Boga in Mojzesa,
je Bog poslal strupene kače. Od njihovih pikov je veliko ljudi pomrlo. Ljudje
so prišli k Mojzesu, priznali svoj greh, in prosili svojega voditelja, naj
posreduje pri Bogu, da bo odvzel kače. V boju zoper Filistejce so Izraelci
prosili Samuela, naj ne neha zanje klicati h Gospodu, da jih bo rešil iz rok
Filistejcev. Preden je Judita odšla v sovražnikov tabor, je prosila za molitev,
pa tudi sama je molila. Kralj Sedekija je prosil preroka Jeremija, naj moli za
ljudstvo.
Če naši odnosi z bližnjim niso urejeni, je
molitev najboljše sredstvo, ki nas pripravi za učinkovit pogovor z njim.
Angleški general Gordon je nekoč rekel: »Kadarkoli grem h kakemu človeku,
poprej molim. To mi pomaga, da uredim tudi najtežja vprašanja.«
5. Za
sovražnike. Molitev za sovražnike ni lahka, je pa najboljše znamenje, da
sovražnikom odpuščamo in jih ljubimo. Jezus sam je molil za tiste, ki so ga
križali. Prvi mučenec sv. Štefan je prav tako molil za svoje mučitelje. Jezus
je učil: »Ljubite svoje sovražnike in
molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v
nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter
pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Mt 5,44s).
V 19. stoletju je v Ameriki živel neveren mož,
ki je imel globoko vernega sužnja Kuffa. Ta je zelo rad in pogosto molil.
Gospodarju to početje sužnja ni bilo prav, zato mu je molitev prepovedal z
besedami: »Kuff, nikomur na svojem posestvu ne dovolim moliti, zato moraš tudi
ti prenehati.« Kuff je odgovoril, da ne more prenehati z molitvijo. Gospodar je
odločil, da bo Kuff vsako jutro in vsak večer prejel po petindvajset udarcev,
dokler ne bo nehal moliti. Pri priči je dobil določeno mero udarcev, a to ga ni
potrlo. S pesmijo na ustnicah je odšel. Gospodar ponoči zaradi velike
razburjenosti in notranje tesnobe ni mogel spati. Opolnoči je zbudil ženo in jo
prosil, naj zanj moli. A žena mu je odgovorila, da ne zna moliti, ker še nikoli
v življenju ni molila. Nato mu je svetovala, naj se obrne na Kuffa, ker v vsej
hiši edino on zna moliti. Žena je vstala in šla po Kuffa. Ko je prišel, ga je
gospodar vprašal: »Kuff, ali moreš moliti za svojega gospodarja?« Ta je
odgovoril: »Gospod, molil sem za vas, odkar ste me dali bičati.« Ta dogodek je
bil začetek spreobrnjenja gospodarja in njegove žene.
6. Za
blagoslov pri delu. Po molitvi nam Bog pomaga, da dobro opravljamo svoje
stanovske in poklicne naloge. Abrahamov hlapec se je v molitvi priporočil Bogu
in tako Abrahamovemu sinu Izaku srečno preskrbel nevesto (prim. 1 Mz 24,12–27).
Mojzes je po neprestani molitvi, ki se je začela ob srečanju z Bogom v gorečem
grmu, postal zelo uspešen voditelj starozaveznega izvoljenega ljudstva. Preroki
so bili glasniki Božje volje, ker so bili najprej sami po molitvi in življenju
povezani z Bogom. Spomnimo se na Jezusovo in Marijino molitev in na molitev
svetnikov! Vsa njihova dejavnost je rasla iz molitve. Nikoli ne bi bilo silne
dejavnosti sv. Pavla, sv. Avguština, sv. Bernarda, sv. Frančiška Asiškega, sv.
Dominika, sv. Ignacija Lojolskega, sv. Frančiška Ksaverija, sv. Petra Kanizija,
sv. Terezije Velike, sv. Janeza od Križa, sv. Janeza Vianneya, sv. Janeza
Boska, sv. Maksimilijana Kolbeja, sv. Janeza Pavla II. in toliko drugih
svetnikov in svetnic, če ne bi bilo v ozadju njihove molitve.
Sv. Gregor Nacianški je ljudem priporočal, naj
pred vsakim delom molijo. Kovač sv. Pamfilij, ki je živel v 5. stoletju v
Egiptu, je vsako delo začel in končal z molitvijo. Sv. Bonaventura je pred
vsakim opravilom prosil Svetega Duha za razsvetljenje. Sv. Benedikt je v svojem
Pravilu zapisal: »Preden se lotiš kakega dobrega dela, si z gorečo molitvijo od
njega [Kristusa] izprosi, da ga on dopolni.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar