Predstojnica je Lucijino smrt sporočila kardinalu Tarcisiju Bertoneju. Ta je telefoniral kardinalu Ratzingerju in izrazil željo, da sodeluje pri pogrebu. Sveti oče ga je poslal kot papeškega legata, da vodi pogrebno slovesnost. Vodil jo je v portugalščini. Sam pripoveduje:
»Kardinal Arinze, prefekt
Kongregacije za bogoslužje, mi je sporočil, da je bilo dano dovoljenje za pokop
Lucije v fatimskem svetišču poleg blaženih Jacinte in Frančiška. Toda do
prenosa je prišlo leta 2006. Lucija je izrazila željo, da bi nekaj časa ostala
s svojimi sosestrami, da bi bila pokopana v samostanu. Takoj smo se odločili,
da upoštevamo to željo. In jaz sam sem blagoslovil grob, kamor je bila sestra
Lucija položena.«
Kardinal nekoliko naprej
nadaljuje:
»Za krsto sestre Lucije je
šla celotna Coimbra in mesto se je spremenilo v neskončno polje belih vrtnic, v
katedralo pod odprtim nebom, h kateremu so se vzdigovale najbolj koprneče pesmi
portugalskega verskega in ljudskega izročila. Tam so bile delegacije z vseh
koncev sveta in množica delavcev s področja obveščanja.«
Lucijin pogreb je bil
zmagoslavje vere. Poštar je še precej časa nosil pisma zanjo. Dajali so jih v
košarico in jo polagali na njen grob. Najprej so jo položili nekaj metrov od
tabernaklja samostanskega notranjega oratorija, pod pogledom kipa fatimske
Marije in blaženih pastirčkov Jacinte in Frančiška.
Lucijino truplo so prenesli v
Fatimo 19. februarja 2006 in ga položili v baziliko poleg danes sv. Jacinte.
Papež Benedikt XVI. je že leta 2008 dovolil začetek procesa za blaženo, ker je
vse svoje življenje junaško izpolnjevala navodila angela in fatimske Gospe ter
zavzeto širila njuna sporočila. Škofijski postopek za blaženo je končan in je
zdaj v Rimu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar