Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca je povzetek in vrhunec vseh oblik češčenja Jezusa in Marije in je mnogo več kakor le neka »pobožnost«. Vedno morata biti v ospredju osebi Jezusa in Marije, naša tesna povezanost z njima. Gre za to, da bi Jezusa in Marijo z njuno ljubeznijo do nas globlje spoznali, ju vzljubili in v soglasju s tem tudi živeli. Gre za posebno duhovnost, ki je najpopolnejše praktično izpovedovanje krščanske vernosti, ker se ujema z bistvom krščanske vere, ki je vera nesebične ljubezni do Boga in do bližnjega, kot odgovor na neskončno ljubezen.
Obe Srci spadata skupaj. Pri
tem seveda ne bomo pozabili, da Jezus ni samo pravi človek, ampak je tudi pravi
Bog, Marija pa je samo človek. V litanijah Srca Jezusovega molimo: »Srce
Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno«. Po delovanju Svetega
Duha je bil Jezus kot človek s človeškim srcem oblikovan v telesu Device
Marije. Obe Srci sta bili že od začetka čudovito združeni. Marijino Srce je
prvo počastilo Jezusovo Srce in je najgloblje doumelo globino njegove ljubezni.
Ona je kot vzgojiteljica oblikovala Srce svojega Sina. Ko je bilo Jezusovo Srce
na križu s sulico prebodeno, je tudi Marijino Srce prebodel meč bolečin. V
Jezusovem Srcu odseva Srce njegove Matere. Papež Janez Pavel II. je zapisal:
»Mati, stala si pod križem, gledala si to Srce. Mati, ker je to Srce tako
hotelo, si postala Mati nas vseh. Kdo pozna skrivnost Jezusovega Srca, kakor jo
poznaš ti – v Betlehemu, v Nazaretu in na Kalvariji?«
Češčenje Marijinega Srca se
je v Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem Srca Jezusovega. Danes je praznik
Marijinega brezmadežnega Srca takoj za praznikom Srca Jezusovega, kar kaže na
njuno tesno povezanost.
Pri vseh treh prikazanjih v
Fatimi leta 1916 je angel miru skupaj z Jezusovim Srcem omenil tudi Marijino
Srce. Kjer je Sin, tam je tudi Mati!
Chiara Lubich v knjigi Znati izgubljati v meditaciji Dvoje Src najprej omenja, da je papež
Janez Dobri združil dvoje pobožnosti v eno samo: češčenje Jezusovega Srca v
zakramentu svetega Rešnjega telesa. Nato piše:
»Gotovo se je iz tega Srca
hranil, da je postal Dobri papež, iz Srca, ki obsega ves svet, iz Srca, v
katerem je vse človeštvo.
Moramo ga posnemati, kajti
tudi naše srce se mora razširiti tako, kakor je široko Jezusovo Srce.
In živa mora biti tudi
pobožnost do Marijinega Srca, tega drugega ljubečega Srca, ki še vedno utripa
za vsakega izmed nas.
Ti dve Srci nas res lahko
oblikujeta, saj sta peč, ki nas žge, da postajamo Kristusove in Marijine
podobe.«
An
Ni komentarjev:
Objavite komentar