Sestra Lucija je bila zelo povezana s papežem Janezom Pavlom II. Predstojnica sestra Celina je o tem zapisala:
»Včasih smo jo spomnile na
bolezen svetega očeta Janeza Pavla II. Privzdigovala je roke in ponavljala: 'Za
svetega očeta!' Kako zelo je ljubila papeža! Opaziti je bilo, da je njeno srce
vztrepetalo ob spominu na njej tako drago ime – to ljubezen pa ji je vlila v
srce Devica Marija, ki se ji je nekega dne prikazala iz nebes v Irijski
globeli. Od marca prejšnjega leta nikoli ni izpustila iz rok molka, ki ji ga je
Njegova svetost poslala za rojstni dan. Ko je oče Droszdek povedal, da odhaja v
Coimbro, je sveti oče potegnil iz žepa rožni venec, ki ga je uporabljal, in ga
poslal sestri Luciji. Pri sebi ga je imela, dokler ni za vedno zaspala. Ta
molek je isti duhovnik odnesel svetemu očetu po pogrebu sestre Lucije. Rade
volje bi ga obdržale, vendar se nam je zaradi velikega prijateljstva, ki ju je
vezalo, zdelo, da bi svetemu očetu rožni venec bil posebno pomenljiv.
Vedno jo je zanimalo, kaj je
novega s svetim očetom. Izkoristila je obiske kardinalov in škofa, da jih je
povprašala, kako mu gre. Ko smo prejemale L'Osservatore Romano,ga je z veseljem
brala, saj od branja v jedilnici ni dosti odnesla, ker jo je zapuščal sluh. 10.
[februarja 2005] jo je sestra, ki jo je spremljala, vprašala:
'Zelo trpite?'
'Trpim!'
'Darujete to trpljenje za
svetega očeta?'
'Darujem ga za svetega očeta
… za svetega očeta … za svetega očeta! …
Potem ni več spregovorila.
Opazile smo, da je enkrat hotela nekaj reči, vendar se ji ni posrečilo.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar