Ponižnost in ponižanje
Koliko
ljudi, ki niso ponižni, je ponižanih! Nekateri ponižanje sprejmejo z zamero,
drugi s potrpljenjem, nekateri celo z veseljem. Prvi so krivi, drugi nedolžni,
tretji pa pravični. Čeprav je tudi nedolžnost del pravičnosti, vendar doseže
vrhunec v ponižnem človeku, v tistem, ki more reči: »Dobro je zame, da sem bil
ponižan« (Ps 119,71).
Tega ne
more reči tisti, ki prenaša ponižanje proti svoji volji, še manj pa tisti, ki
godrnja …
Ponižen
je tisti, ki ponižanje spreminja v ponižnost in govori Bogu: »Dobro je zame, da
sem bil ponižan.« … Edino vesela in popolna ponižnost zasluži milost, ki je
bila obljubljena (Razlaga Vp 34,3).
Ni komentarjev:
Objavite komentar