Mašna daritev te usmerja v ljubezen do Boga

Predragi kristjan, učitelj postave me je nekoč vprašal, katera je največja zapoved v postavi. Njemu sem odgovoril to, kar danes naročam tudi tebi:

Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.

Od tega, kako napreduješ v teh dveh zapovedih, je predvsem odvisna tvoja svetost in tvoja večnost. Na krilih ljubezni se boš najhitreje dvignil k Bogu. Nič večjega ni ne v nebesih ne na zemlji, kakor je ljubezen do Boga. Dobro sodelovanje pri mašni daritvi ti bo pomagalo, da boš hitreje napredoval v tej ljubezni. Če v njej ne bi napredoval, bi bilo to znamenje, da z menoj pri mašni daritvi premalo sodeluješ.

Vrednost tvojih dejanj je odvisna od ljubezni, ki začenja in spremlja ta dejanja. Bog je namreč ljubezen. Ustvaril te je po svoji podobi, da bi tudi ti ljubil in bil ljubljen. Kako nekaj velikega je poznati in ljubiti Boga ter mu služiti! Če ne bi imel ljubezni, bi bil podoben drevesu brez sadežev.

K ljubezni do Boga spada tudi izpolnjevanje njegove volje, zato sem učil:

Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi.

Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.

V ljubezni do Boga, ki prehaja v molitev, boš našel svoj mir, svojo popolnost, svoje zasluženje, svojo slavo in srečo na tem in na drugem svetu.

Gospod Jezus, pomagaj mi, da Te bom vedno bolj ljubil. Svoja čisto vsakdanja opravila v domači družini in v službi hočem izvrševati iz ljubezni do Tebe. Vsak dan lahko delam drobne stvari z veliko ljubeznijo. Po tistih, ki ljubijo, Bog spreminja svet. Lep primer so svetniki. Takšna sta bila sv. Janez Pavel II. in sv. Terezija iz Kalkute. Svetniki niso postali sveti zaradi na zunaj opaznih velikih del, ampak zaradi velike ljubezni, zaradi zvestega sodelovanja z Božjo ljubeznijo. Iz ljubezni do Tebe naj ljubim tudi tiste, ki mi jih pošiljaš na pot, zlasti tiste, ki so v kakršni koli stiski in potrebi.