Škofje sprejmejo pobudo za posvetitev župnij JMS.

Dne 6. decembra 2002 je Odbor naslovil vlogo na SŠK za posvetitev župnij JMS. Odbor svoj predlog takole utemeljuje: »Mislimo, da posvetitev župnij, ki so jo naši škofje v preteklosti zelo pospeševali (npr. dr. Gregorij Rožman), ni nekaj zastarelega in bo prinesla bogate duhovne sadove. Naš čas je ranjen in še posebej potrebuje pomoč od zgoraj […] Posvetitev župnij bo odgovor na velike potrebe in rane našega časa, ki jih zelo upošteva in izroča Božjemu usmiljenju tudi posvetitvena molitev.

Škofje so na svoji izredni seji 20. 02. 2003 v Mariboru sprejeli sklep: »Škofje se strinjamo s pobudo posvetitve župnij Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Kolikor se župnija odloči zanjo, mora biti priprava nanjo izpeljana temeljito in poglobljeno.«

V Sporočilih (5/2003, str. 64) Odbor poroča: »Nekateri župniki so svoje župnije že posvetili in izročili JMS ter poročajo o lepih sadovih (glej knjižico: Sadovi posvetitve). Posvetitev in izročitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki je sedanjemu svetemu očetu zelo pri srcu, vsem župnikom zelo priporočamo.«

Ponovna uvedba vrtnic v mesecu juniju

Na prošnjo Odbora je SŠK 12. marca 2001 ponovno uvedla junijsko pobožnost vrtnic: »Slovenski škofje z veseljem podpiramo Vašo pobudo, da Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu ponovno uvede junijsko pobožnost vrtnic. V Sporočilih bo omenjena pobožnost posebej priporočena.«

Od tedaj pa do danes je Odbor poskrbel, da so vsako leto izšle junijske vrtnice, in sicer v glavnem v stiški zbirki V šoli najsvetejših Src.

Spodbuda papežev sv. Janeza Pavla II. in Benedikta XVI.

Pred koncem leta 1999 je Odbor voščil svetemu očetu Janezu Pavlu II. za božič in novo jubilejno leto 2000 ter ob tem poročal o poteku posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu v Sloveniji ter se priporočil za apostolski blagoslov.

V odgovoru 11. septembra leta 2000 je apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmund Farhat zapisal: »Z veseljem Vam sporočam, da je bilo Vaše pismo zelo skrbno preučeno. Prejel sem častno nalogo, da Vas obvestim, da sveti oče Janez Pavel II. spodbuja to hvalevredno pobudo ter kliče na člane slovenskega Odbora za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu obilo darov Svetega Duha.«

Dne 17. decembra 2005 je Odbor voščil svetemu očetu Benediktu XVI. za božič in ob tem poročal o svojem delovanju. Med podpisniki je bil tudi mariborski škof msgr. Franc Kramberger.

Ko je Odbor poleti 2006 organiziral romanje posvečenih JMS v Rim, so bili vsi romarji navzoči pri avdienci 30. avgusta 2006. Papež Benedikt XVI. jih je nagovoril z besedami v slovenščini: »Lepo pozdravljam častilce presvetega Srca Jezusovega in Srca Marijinega iz Slovenije! Želim vam, da bi vi sami in ves slovenski narod v vaši hvalevredni pobožnosti prejemali moč za mirno življenje v službi Bogu in bratom. Naj vas spremlja moj blagoslov!« (Osservatore Romano, 31. 08. 2006).

FATIMA PO STOLETNICI Ob dvajsetletnici Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu (JMS) (1)

Škofje sprejmejo pobudo za posvetitev posameznikov in družin JMS.

Dne 12. oktobra 1998 je skupina šestih duhovnikov, redovnikov in ene laikinje poslala škofom ordinarijem pobudo s podpisi skoraj tristo slovenskih duhovnikov, redovnikov, redovnic, predstavnikov cerkvenih gibanj in laikov, »da bi se slovenski verniki v okviru svojih župnij posvetili Jezusovemu in Marijinemu Srcu«. Pobudi je bila poleg podpisov priložena posvetitvena molitev.

Slovenski škofje so »na svojem tretjem plenarnem zasedanju v Ljubljani, 17. novembra 1998, radi sprejeli to hvalevredno pobudo«. Poudarili so, »naj ta oblika posvetitve ostane na ravni župnije in združenja«.

Vsak škof ordinarij je v Odbor, ki skrbi za delovanje Združenja, imenoval duhovnika, ki zastopa njegovo škofijo. V Odboru so tudi drugi duhovniki in laiki, skupaj približno dvajset. V vodstvu Odbora in Združenja so predsednik, njegov namestnik in tajnik. Škofje od posvečenih pričakujejo sadove v konkretnem življenju: »Župniki, ki hočejo to posvetitev sprejeti v svojih župnijah, naj jo priporočajo svojim vernikom in krščanskim družinam. Posamezniki in družine, ki se posvetijo, se s posvetitvijo obvezujejo za še bolj goreče in dosledno krščansko življenje v duhovni blagor vse Cerkve.«

Zelo pomembno vlogo v Združenju posvečenih JMS so župnijski animatorji, ki lahko veliko naredijo v župniji in so župniku v pomoč pri češčenju JMS in tudi sicer pri evangelizaciji župnije.

Takratni predsednik SŠK dr. Franc Rodè pričakuje od Odbora spremljanje, usmerjanje in občasno zbiranje posvečenih na molitvenih shodih. Ti shodi se vršijo od marca 2001 neprekinjeno vsak zadnji petek v mesecu v Stični, ponekod pa v zadnjih letih tudi drugje. Del glasila Bernardove družine V Materini šoli je posvečen posvetitvi in češčenju JMS. Vsako leto se vrši v drugi škofiji pod vodstvom krajevnega škofa vseslovensko srečanje posvečenih, v kakem pomembnem mednarodnem romarskem kraju (npr. v Fatimi, v Arsu pri sv. Janezu Vianneyu, v Krakovu pri sv. Favstini Kowalski) pa tudi večdnevne duhovne vaje za duhovnike in laike, ki jih običajno spremlja eden od škofov.

V Sporočilih (1/1999, str. 2) je izšlo priporočilo nadškofa dr. Franca Rodeta za pripravo na posvetitev JMS. Tu so podana okvirna navodila za pripravnike, Odbor in župnike ter druge predstojnike: »Pred posvetitvijo Jezusovemu in Marijinemu Srcu je potrebna osebna prostovoljna odločitev, temeljita molitvena priprava, dobro poznanje narave posvetitve in zavesten sprejem nalog, ki izvirajo iz posvetitve, zlasti še bolj goreče in dosledno krščansko življenje v duhovni blagor vse Cerkve.

Poseben Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu bo dajal podrobna navodila in bo preskrbel pripomočke za pripravo in izvedbo posvetitve. Župnike in druge predstojnike prosimo, naj posvetitev priporočijo v svojih župnijah in drugih skupnostih ter pri pripravi in izvedbi posvetitve pomagajo tistim, ki se bodo odločili za posvetitev.«

Rožni venec v rokah Roberta Kennedyja

»Ko je bil Robert F. Kennedy, kandidat za predsednika ZDA, smrtno ranjen s strelnim orožjem v hotelu Ambassador v Los Angelesu 5. junija 1968, so mnogi njegovi privrženci pokleknili in začeli moliti rožni venec. Fotografija iz tistega časa prikazuje natakarja v prestižni restavraciji, kako v hotelski kuhinji polaga ranjenemu Kennedyju rožni venec v roke. Si predstavljate, da bi v današnjem času katoličani storili kaj takega?!« je izjavil Mark Stricherz, politični novinar.

Robert Kennedy je bil sedmi od devetih otrok Jožefa in Roze Marije Kennedy in je živel v Brooklinu. Potem ko je med drugo svetovno vojno odslužil vojaški rok v mornarici, se je poročil z Ethel Skakel in z njo imel enajst otrok, zadnji še ni bil rojen v trenutku njegove smrti.

Javni uslužbenec Robert Kennedy velja za najbolj gorečega med brati Kennedy: njegov dom je bil poln verskih znamenj in podob; Biblija in križi, redno je molil skupaj z ženo in otroki. V mladosti je bil ministrant in včasih tudi v odrasli dobi.

Konec junija 2018 je msgr. Robert C. Morlino, 71-letni škof v škofiji Madison v Winsconsinu prek video posnetka naznanil velik cerkveni dogodek, predviden za 7. oktobra 2018: molitev velikanskega rožnega venca od vzhodne do zahodne obale ZDA. Škof je spomnil na nedavno množično molitev rožnega venca, ki je potekala na mejah Poljske, Irske in v Združenem kraljestvu ter spodbudil vernike k udeležbi.

»Ta molitveni dogodek je za nas čudovita priložnost, da se zahvalimo Bogu za vse blagoslove,« je izjavil, »da ga prosimo pomoči za našo deželo in za našo kulturo v trenutku, ko smo napadeni na vseh frontah,« in dodal: »Zelo daleč smo še od tega, da bi bili podobni Nebeškmu kraljestvu. Napočil je čas, da se angažiramo v tem smislu!«

Vir: LifeSiteNews