Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu

Članica neke anglikanske družine, M., je bila zelo negativno nastrojena do češčenja Device Marije. Ni mogla razumeti, kako kristjani lahko molijo k Devici Mariji. Rada pa je pela. Takole pripoveduje:

»Imela sem lep glas. Hodila sem k nekemu italijanskemu učitelju petja. Nekega dne mi je dal, da zapojem: 'Ave Marijo', ki jo je sam uglasbil. Zame je bila prava molitev k Devici Mariji. Zapela sem jo z vsem srcem. Bila sem popolnoma prevzeta. V češčenju Marije je bilo nekaj tako poetičnega in sladkega. Sijaj katoliških obredov me je privedel k resnici.

Moj stric, ki je vse to spremljal, mi je dal nekaj zelo protiverskih knjig, ki so bile zlasti proti češčenju Marije. V eni od teh knjig so bile tudi grde bogokletne misli proti Mariji. Toda v tej knjigi sem našla tudi najlepše odpeve (antifone) k Devici Mariji. Iz teh odpevov sem si naredila najlepši povzetek. Od takrat je 'Salve Regina – Pozdravljena Kraljica' moja najljubša molitev.«

Ne moremo pustiti ob strani Matere Marije

Dne 25. oktobra 2014 je papež Frančišek sprejel več kot 7.500 članov schönstadskega gibanja, ki so praznovali stoletnico ustanovitve. Med odgovori na vprašanja o Mariji je papež rekel tudi tole: »Povedal vam bom anekdoto, zame zelo bolečo, ki se mi je zgodila v osemdesetih letih v Belgiji, kjer sem bil na nekem srečanju dobrih katoličanov in delavcev. Potem so me povabili na večerjo ob neki poroki. Navzoči so bili teološki profesorji, ki so mnogo študirali. V nekem trenutku so spregovorili o Jezusu. Sicer dobra kristologija, dobro pripravljena, a na koncu mi rečejo: 'Mi, ki že tako poznamo Jezusa, ne potrebujemo Marije in zato tudi nimamo pobožnosti do Marije.' Postal sem kot led, resnično me je razžalostilo. Bilo mi je hudo. Toda če že poznamo Jezusa, pa nihče ne more reči, da je tako dorasel, da bi pustil Marijo ob strani. Nihče ne more pustiti ob strani svoje lastne matere.«

Šopek Materi Mariji - Pomen prikazovanj Device Marije

»Naša vera potrebuje Marijina prikazovanja,« pravi znani mariolog in teolog Mark Miravalle na Stenverbilski Univerzi v ZDA. Prikazovanja imajo izredno pozitivno duhovno razsežnost. Čeprav ni obvezno verovati v Marijina razodetja, pa je res, da Bog pošlje Jezusovo Mater v določenem zgodovinskem obdobju, da bi osvetlil bolj potrebne vidike evangelija, kot npr. boljša molitev, post, pokora, spreobrnjenje, mir. Zato moramo ta Božji poseg sprejeti s spoštovanjem, hvaležnostjo in češčenjem.

Marijo je treba kot Božjo poslanko in posrednico Božjih milosti sprejeti z odprtim in hvaležnim srcem, zlasti če gre za od Cerkve potrjena resnična posebna razodetja.

Pogovori z Jezusom (14) Poglobi se v skrivnost Evharistije!

Predragi moj učenec, sveto Evharistijo boš vzljubil, če jo boš dobro spoznal. Pri njej gre za vidno in nevidno stvarnost. Različni obredi in molitve so nekaj vidnega, jaz sam pa sem skupaj z Očetom in Svetim Duhom neviden. Brez mojega delovanja in delovanja vse Svete Trojice ni nobene mašne daritve.

Skrivnost Evharistije boš globlje doumel, če se boš poglobil v spremljajoče dogodke ob postavitvi Evharistije. Ti dogodki so: zadnja večerja, umivanje nog, ljubezen, ki sem jo svojim izkazal do konca, moje naročilo o medsebojni ljubezni in molitev za edinost, moje trpljenje in poveličanje. Vse to je povezano z vsako mašno daritvijo.

Dobro boš sodeloval z mojo daritvijo, če si boš predstavljal, da si v dvorani zadnje večerje v trenutku, ko sem kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Prav tako ti bo koristila predstava, da v duhu z Marijo in Janezom vztrajaš pod mojim križem in končno pričakaš moje vstajenje.

Velikonočna skrivnost, to je moja smrt in vstajenje s prihodom Svetega Duha, je najpomembnejše dogajanje v mojem zemeljskem življenju. Ker postane ta skrivnost pri mašni daritvi na zakramentalni način navzoča, je zato vsaka mašna daritev najpomembnejše dogajanje v tvojem življenju in v življenju Cerkve.

Tako si deležen moje daritve na Kalvariji in vstajenja ter prihoda Svetega Duha. Tako se posvečuješ. Zato sem umrl in vstal ter poslal Svetega Duha, da bi ti imel v sebi Božje življenje. Pri vsaki mašni daritvi se moje telo daje in se moja kri preliva za življenje sveta in njegovo rešitev. Svet stalno potrebuje mojo evharistično daritev.

Gospod, hvala ti za tvojo velikonočno skrivnost, ki postane pri vsaki mašni daritvi na nekrvavi način navzoča. Čim globlje te bom doumel v času tvojega zemeljskega življenja, čim bolj se bom srečeval s tvojo neizmerno ljubeznijo do nas ljudi, tem bolj bom doumel daritev svete maše, sveto obhajilo in trajno navzočnost pod podobo kruha. Sveti Janez Vianney je dejal: Če bi vedeli, koliko je vredna daritev svete maše, ali bolje, če bi imeli vero, bi se je veliko bolj goreče udeleževali.

Gospod Jezus, zavedam se, da je moj odnos do mašne daritve odvisen predvsem od mojega odnosa do tebe. Naj mi tvoja Mati, evharistična Žena, pomaga, da se bom vedno bolj poglabljal v tvojo daritev in iz nje tudi živel.

Deležnost pri Jezusovi posvetitvi Očetu

Vzor popolnega darovanja, popolne posvetitve nebeškemu Očetu je Jezus, učlovečeni Božji Sin. Že ob prihodu na svet pravi po navdihnjeni Božji besedi: »Žrtve in daritve nisi hotel, a telo si mi pripravil … Tedaj sem rekel: ‘Glej, prihajam …, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo’« (Heb 10,5–7).

To prvo darovanje je na viden način ponovil po Marijinih rokah v jeruzalemskem templju in ga je v življenju vedno znova obnavljal. Vrhunec je doseglo z njegovo daritvijo na križu. Jezusova posvetitev je edina, ki ima resnično absolutno vrednost. Vse naše posvetitve so le deležnost pri Kristusovi posvetitvi Očetu. Njegova posvetitev Očetu je bila v tem, da je vse svoje bitje in delovanje popolnoma daroval za Očetovo slavo in odrešenje sveta. Vsaka naša posvetitev se more torej izvršiti samo v povezanosti z Jezusom Kristusom, učlovečeno Božjo Besedo.

Posvetitev in izročitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu je naše popolno in dokončno darovanje, popolna izročitev vsega, kar smo in kar imamo, v njuno last. To pomeni, da se jima popolnoma zaupamo in se jima izročamo brez pridržkov. Onadva odslej svobodno razpolagata z vsemi našimi dobrinami in našim življenjem, z našimi teženji in vso našo dejavnostjo in trpljenjem. Nagib za to pa je ljubezen, a takšna ljubezen, ki jo vodi razum, razsvetljen z vero.

An