Moja prva misel, ko se zbudim, je pozdrav presveti Trojici s prošnjo, naj posvetí vsak trenutek dneva, ki je pred nama. Zahvaljujem se za Božje varstvo ponoči in za ljubezen, ki naju ohranja.
S podobnimi mislimi se prebuja tudi mož. Nato se v zgodnjem jutru zbereva k skupni molitvi, k spontanemu zahvaljevanju za vse, kar čutiva in nosiva v srcu. Združena sva z vsemi najbližjimi – z najinimi otroki, brati, sestrami, s sorodniki in sosedi, z vsemi, s katerimi se srečujeva. Vse izročava Gospodu, in najina molitev postane občestvena; ne moliva sama, z nama so vsi, ki jih vključujeva v molitev. V notranji zbranosti – s hvalnicami in psalmi slaviva Gospoda, z Marijo se poglabljava v skrivnosti rožnega venca in z vsako zdravamarijo se razliva Božji blagoslov kot nevidno valovanje v prebujajoče se jutro in se razliva na vso vas, na vse ljudi dobre volje, ki jih na ta način vk1jučujeva v molitev. Tako začenjava že pred svitom svoj novi dan z željo, da bi bil vsak trenutek dneva v Božji navzočnosti molitev – slavljenje in zahvaljevanje za vse, kar nama je podarjeno.
V tem razpoloženju mineva dan. Zvečer se zopet iz srca zahvaliva za vse milosti, ki sva jih bila deležna, za vse dogodke dneva, za vse ljudi, ki sva jih čez dan srečala, posebej za Božjo navzočnost pri delu in molitvi. Molitev zahvale privre iz najinih src spontano in s hvaležnostjo. Vsak dan se izročiva z molitvijo zahvale in prošnje v varstvo Božjih src, katerima sva se že pred leti izročila. S to molitvijo izročava tudi družine naših otrok.
Najino veselje do molitve izvira že iz otroških let. Rada se spominjava, kako so nas starši učili moliti, kako smo v domači družini molili in skupno izročali svoja srca Gospodu.
Vse to je raslo v srcih in dozorevalo ob raznih dogodkih in preizkušnjah. A najgloblje se naju je dotaknilo, ko sva se srečala s Prenovo v Duhu in začela na poseben način doživljati Božjo navzočnost in spoznanje, da Jezus živi, da nas sprejema in posluša. V najinih srcih se je rodila najlepša – slavilna molitev. Jezus je na poseben način zaživel v najinem življenju. To se je zgodilo pred dvajsetimi leti.
Oh tedenskih srečanjih na našem domu (zbere se nas okrog 20) se z brati in sestrami iz Prenove združujemo v molitvi in dvigamo svoja srca s spontanim slavljenjem, s petjem in ob Božji besedi h Gospodu in čutimo predokus nebes.
Hvala in slava ti, Gospod, za vse!
Tončka in France Perčič
Ni komentarjev:
Objavite komentar