Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 10. oktober 2020

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Pričevanje misijonarja

Neki pater oblat se je na konju in z rožnim vencem v rokah napotil v hribovje v Lesotu, da bi obiskal kristjane, ki so bili razpršeni po tamkajšnjih vasicah. Nenadoma mu pot prestreže močan pok, ki ga vrže na tla. Trudoma zaradi bolečin in s pomočjo svojega spremljevalca vstane, a ta ga prosi, naj ne nadaljuje poti. Toda pater mu odgovori: »Če se je hudič razjezil, pomeni, da obstaja duša, ki jo je treba rešiti,« in nadaljuje svojo pot med molitvijo rožnega venca. Po dobrem kosu poti skozi hribovje se iz oddaljene vasice zaslišijo klici na pomoč.

Pater se ustavi in reče: »Kličejo nas, pojdimo jim pomagat!« »Ne,« pravi katehist, »ta vas se ukvarja s čarovništvom in nam nastavljajo zanko!« »Morda pa je tam tista duša, ki jo je treba rešiti, jaz grem,« reče pater in se napoti proti vasici, njegov pomočnik pa za njim, bolj mrtev kot živ. Takoj, ko pater pride, ga obkrožijo žene in ga vodijo v kolibo, kjer umira dekle med 16-18 letom. »Ona te kliče,« pravijo žene, »da bi prejela katoliški krst in odšla k neki lepi Gospe.«

Pater poklekne poleg umirajoče in ta ga vpraša: »Ali si ti katoliški duhovnik?« Pater odgovori: Sem.« »Krsti me, prosim, toda pohiti.« Medtem ko katehet pripravlja vse potrebno za krst, ji pater postavi nekaj vprašanj, na katera dekle odločno odgovori. Pater je presenečen, ko ugotovi, da je spoznala mlade, ki so ji posredovali, kar so se sami naučili o veri. Brez odlašanja ji podeli zakrament svetega krsta in pri besedah: »Marija, jaz te krstim,« ji neka posebna luč razsvetli obraz in neka moč okrepi telo.

Pater jo vpraša, od kod ji želja, da se krsti, in ona odgovori: »Imela sem sanje, videla sem belo Gospo, ki je bila opasana s pasom nebeške barve. Smehljala se mi je in iztegovala roke proti meni. Ko sem se ji hotela približati, mi je rekla: »Ne sedaj, najprej prosi za katoliški krst in potem bom prišla pote.« Pater ji ganjen pokaže čudodelno svetinjo in ona vzklikne: »To je tista, ki sem jo videla!« Nato izčrpana zaspi. Pater jo blagoslovi in nadaljuje svojo pot. Ni bil še daleč, ko ga kličejo nazaj z besedami: »Ni je več!« O kiokanetse.

Fr. Albert Pfleger, marist, prevod: D. Č.

 

Ni komentarjev:

Objava komentarja