Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 14. oktober 2020

Marijino vnebovzetje v župniji Mala nedelja

Za letošnji praznik Marijinega vnebovzetja so slovenski škofje, zaradi korona-virusa, predlagali in določili, da v slovenskih Marijinih romarskih središčih ne bo skupnega množičnega praznovanja na način, kot smo ga bili vajeni vsa leta. Toliko bolj smo imeli vsi verniki priložnost, da na ta dan vsak poroma v svojo župnijsko cerkev in se pokloni Božji Materi, Kraljici nebes in zemlje. Besede »Po Mariji k Jezusu« so se letos dobesedno uresničile.

Tudi verniki župnije Sveta Trojica pri Mali Nedelji smo se odločili, da bomo ta praznik slovesno praznovali. Župnijski pastoralni svet je sprejel pobudo župnika, da bi letos za praznik Marijinega vnebovzetja verniki iz vseh desetih vasi župnije priromali v župnijsko cerkev k Mariji. V našem starodavnem svetišču je čudodelni kip Brezmadežne lurške Matere Božje. Časa je bilo ravno dovolj, da je vsa župnija stopila skupaj, naloge smo si razdelili in priprava za praznik je stekla. Tik pred praznikom smo imeli občutek, da je za vse poskrbela Mati Božja sama. Imeli smo lepo vreme, saj smo obhajanje praznika predvideli zunaj ob cerkvi. Župnik Srečko Fras pa je vse zaupal v Materino varstvo in dovolil kip prenesti iz cerkve ob šotor med domače romarje. Bil je posebno pripravljen oder za oltar in Marijin kip.

V času molitvene ure pred sveto mašo so na ta sveti kraj »Pürgo« kot pravijo domačini, k Mariji Brezmadežni priromali peš ali s kolesom(mladi) iz vsake vasi z napisom vasi. Ob prihodu je župnik vse romarje blagoslovil z blagoslovljeno vodo in jim zaželel dobrodošlico pri Mariji. Prostor ob cerkvi so domači in tudi romarji od drugod v trenutku napolnili, vsak pa se je ustavil tudi pri Mariji. Bilo je čutiti, kot da se je kraj spremenil v Lurško votlino.

V nagovoru pri sveti maši je domači župnik izpostavil veličino in pomen praznika. Posebej je opisal zgodovinski pomen tega Marijinega kipa, ki že dolgo kraljuje v naši cerkvi. Pred tem kipom so si mnogi ljudje z molitvijo izprosili zdravja, tolažbe in upanja. Prošnje so bile uslišane, kar potrjujejo še danes tukaj živeči verniki. To je bil tudi danes namen, da bi se človek po Mariji ponovno vrnil k Bogu. Da bi poveličeval Gospoda, ga častil in molil, kot je to storila Marija. Ob Marijinem kipu je bila tudi birmanka Valentina oblečena v Bernardko. V pridigi smo na novo podoživeli Lurške dogodke in Marijina prikazovanja pastirici Bernardki. Sklep nagovora pa lahko strnemo v besedo hvaležnost Božji Materi: za Božji dar svetega krsta in njeno materinsko varstvo skozi zgodovino človeštva. Naša hvaležnost Mariji bo tem večja, če si bomo v vsakdanjem življenju prizadevali živeti in uresničevati Marijin klic k spreobrnjenju. Po sv. obhajilu smo s posebno molitvijo vsi skupaj obnovili izročitev Božji Materi Mariji.

S tem pa veselja, radosti in solz sreče še ni bilo konec. Marsikatero oko romarjev se je orosilo, ko so po sveti maši izrekli svojo hvaležnost Bogu in Mariji mladi iz domače župnije. Najprej so naša srca navdušili župnijski mladinski pevci z ubranim petjem pod vodstvom organistke in animatorke Lucije. V nadaljevanju prazničnega programa sta v šaljivem nastopu v prleščini »Kak smo nekda romali« prikazala *Franček in Micika*, birmanska pripravnika Tilen in Melita. V medsebojnem dialogu v domačem narečju sta ponovno dokazala, da v zaupanju v Božjo pomoč Bog dela po njiju velike stvari. Piko na i pa so mladi animatorji postavili z gledališko predstavo: Kraljica Estera, ki so jo prvič uprizorili na oratoriju. Tudi kostumi in pripomočki igralcev so obogatili prikaz perzijskega kralja Ahasvérja in kronanje kraljice Estere (prim. Est 1,11). Ganjenost prisotnih in močan aplavz je bila posebna zahvala mladim nastopajočim: Kralj (Marko), kraljica (Maša), spletične ( Jana in Nives) Hamán (Andrej), Mardohaj (Niko), vojaka (Žan in Domen), služabnik (Tilen), bralke (Mišel, Patricija, Ana, Lucija). Zahvala gre vsem mladim, posebej animatorjem, da so odgovorili na Božjo ljubezen, dobroto in lepoto s svojo ljubeznijo. Ponovno se je pokazalo, kako dobro in pomembno je delati z mladimi.

Romanje k domači Mariji na praznik Marijinega vnebovzetja se je zaključilo s pogostitvijo. Nikomur se ni mudilo domov. Časa je bilo dovolj, da je vsak romar nahranil poleg duše tudi svoje telo. Ob cerkvi pod lipami so se izkazali pridni župnijski gospodarji in gospodinje. Tudi oni so izrazili svojo konkretno ljubezen do Boga in do Marije s svojimi dobrotami. Razšli smo se z obnovljeno ljubeznijo do Marije in njenega Sina Jezusa.

Jožef Andrejek

 

Ni komentarjev:

Objava komentarja