VALERIJINE VRSTICE Kinda

Fatima, kraj na Portugalskem, ki ga je Marija izbrala, da bi ljudem našega časa pomagala najti pravo pot, zveni arabsko. Nič nenavadnega, saj sta bili Španija in Portugalska v srednjem veku dolga stoletja pod Arabci. Kristjani so se borili, da bi muslimanom vzeli nazaj svojo zemljo. Zgodba pripoveduje, da so med neko bitko zajeli dekle po imenu Fatima. Eden izmed bojevnikov, portugalski princ, se je vanjo zaljubil. Fatima je sprejela katoliško vero in postala njegova žena. Po njej so kraj, kjer je pokopana, poimenovali Fatima. Fatima je torej arabsko ime in pripadniki islama Našo Gospo iz Fatime zelo spoštujejo, ne le, ker nosi ime, ki ga je imela Mohamedova hči, ampak tudi zaradi samega korana, ki Devico Marijo časti kot mater Jezusa, ki ga imajo za preroka. Mnogi menijo, da bi prav Marija iz Fatime lahko zbližala in spravila islamski in krščanski svet. Je to tako nemogoče?

Ob tem sem se spomnila na Kindo.

Njena mama Agica je prišla v Ljubljano študirat iz majhnega kraja sredi dolenjskih gričev. Stanovanje je dobila v Študentskem naselju. Starše je zelo skrbelo, kaj vse bi se ji lahko zgodilo. Ona se je njihovim strahovom smejala. Kaj se ji lahko zgodi v Ljubljani, mestu, na katero je vedno mislila s hrepenenjem. Pa se je zgodilo prav to, česar so se starši bali. Srečala je ljubezen svojega življenja. To je bil očarljivi Arabec, ki je prišel v Ljubljano študirat. Seveda je o tem doma previdno molčala vse dokler ni bila prisiljena povedati, da se mora poročiti. Na marsikaj so bili starši pripravljeni, niso pa mogli sprejeti, da se bo poročila z muslimanom. Pa se je, seveda samo civilno, saj sta se lepo dogovorila, da ne bo nobeden vsiljeval svoje vere drugemu.

Rodila je hčerko, ki sta ji dala starodavno sirsko ime Kinda. Babica tam sredi dolenjskih gričev pa je jokala, ker otroka niso ponesli h krstu. In vedela je, da bo tako tudi z naslednjimi Agičinimi otroki. Prišel ja čas, ko je arabski zet doštudiral in sklenil, da se z družino vrne v svojo domovino. Sirski sorodniki so Agico lepo sprejeli, čeprav ne navdušeno. Bili so inteligentni ljudje in so sprejeli njeno odločitev, da ne bo zapustila svoje vere. Drugače je bilo z otroki. Rodila je še tri. Deležni so bili vzgoje očetove družine in šol, ki so jih obiskovali. Agica je ostala zvesta svoji veri, v težkih trenutkih se je v mestu, kjer so živeli, zatekla v katero izmed krščanskih cerkva in se priporočala Mariji. Včasih se je tudi s Kindo pogovarjala o svojem otroštvu, ko je bil svet še urejen in varen pod okriljem domače družine in vere prednikov. Dekle je končalo šole v domovini svojega očeta. Potem pa si je zaželela, da bi šla študirat v domovino svoje matere. Doma ji niso nasprotovali.

Kinda se je v Ljubljani čudovito počutila. Saj je bila navsezadnje njeno rojstno mesto, na katero je imela njena mati toliko lepih spominov. Tu je imela tudi sorodnike, ki so jo z veseljem sprejeli za svojo. Bila je vedro, živahno dekle in zaradi svojega malce eksotičnega videza, zelo privlačna. Potem pa se ji je zgodilo isto kot pred mnogo leti njeni materi. V Ljubljani je srečala ljubezen. Dečko je bil doma tam nekje iz rojstnih krajev njene matere. Imel je isti pojoči naglas. Ob njem se je počutila domače in varno. In takoj ji je bilo jasno, da se želi poročiti z njim, da si želi, da bi jeni otroci imeli otroštvo, o kakršnem ji je v posebnih trenutkih pripovedovala njena mati. Fant, v katerega se je zaljubila, se je sprva smejal in jo prepričeval, da sta si preveč različna, da bi se taka zveza obnesla. Bil je iz verne družine in je zavzeto sodeloval pri verskem udejstvovanju mladih. Predvsem pa cerkveni pevec. Kinda se mu je želela pridružiti pri petju. Potem se mu je pridružila na raznih študentskih srečanjih … in nekega dne je babica z dolenjskih gričev bila priča poroki, cerkveni poroki svoje vnukinje. Danes Kindina otroka v cerkvici sredi dolenjskih gričev navdušeno prepevata Marijine pesmi.

Valerija Ravbar