Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 23. februar 2017

Prva seja v postopku za beatifikacijo božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta (21. januarja 2017)


Božji služabnik prof. dr. Anton Strle (1915-2003) se je rodil na god sv. Neže 21. januarja. Ta datum je g. nadškof Stanislav Zore izbral za prvo sejo v postopku za Strletovo beatifikacijo. To je pomemben korak, saj je ta seja pogoj za začetek uradnih zaslišanj prič, ki so Strleta dobro poznale.
Vsak proces za beatifikacijo bi mogli primerjati poti, ki jo je potrebno prehoditi in vsebuje različne večje in manjše odseke. Lahko bi tudi rekli, da gre za nekaj podobnega kakor pri teku čez ovire ali vzpenjanju po strmih stopnicah. 
Da se nek postopek lahko začne, mora od pobudnika imenovani in od pristojnega škofa potrjeni postulator najprej zbrati dokaze, da obstaja glas svetosti in da se ljudje kandidatu za proces priporočajo. To je prvi korak. Pri Strletu je 196 oseb odgovorilo na anketo, v kateri so se vsi strinjali, da je prof. dr. Anton Strle, kolikor ga poznajo, primeren kandidat za svetništvo. Nekoliko manj gradiva je bilo glede priporočanja. Vedno znova ugotavljam, da se marsikdo sicer priporoča, je več primerov uslišanj, a zelo redko kdo to pismeno sporoči. A nekaj pričevanj o priporočanju se je le nabralo.
Drugi pomembnejši korak je uradna prošnja pristojnemu škofu. Ta je bila 27. 11. 2013 izročena msgr. Andreju Glavanu, takratnemu apostolskemu administratorju ljubljanske nadškofije. K prošnji je bil priložen kratek življenjepis, zgoraj omenjeno gradivo glede glasa svetosti in dejstva priporočanja, opis glavnih Strletovih kreposti, spisek možnih prič, seznam objavljenih del. Priložili pa smo tudi zelo lepo pričevanje kardinala J. Ratzingerja o Strletu iz časa, ko je bil član mednarodne teološke komisije. Škof Andrej Glavan je v skladu z navodili povprašal za mnenje ostale škofe, ki so člani slovenske škofovske konference in zaprosil kongregacijo v Rimu za tako imenovani »nihil obstat«. Iz obeh mest so poslali pozitivni odgovor. V Sporočilih slovenskih škofij je bil objavljen oglas o postopku. Vse to je bilo potrebno za drugi korak.
Sledila so imenovanja in prisege teoloških cenzorjev, ki so decembra 2015 zaključili s svojim delom in tako je bil opravljen tretji korak.
Imenovani so bili tudi člani zgodovinske komisije, ki so po opravljenih prisegah začeli s svojim delom, a ga zaradi ogromne množice gradiva še niso končali. Ko bodo oddali svoje poročilo, bo opravljen četrti korak.
Prav tako so bili imenovani tudi člani cerkvenega sodišča, ki se bodo aktivno vključili v delo pri zaslišanju prič. Odlok o začetku škofijskega postopka je bil izdan 30. 4. 2014.
Prva seja, ki bo 21. januarja 2017, pa je potrebna, da se lahko začnejo uradna zaslišanja prič in s tem pomemben del škofijskega postopka.
Ko bo opravljen tudi ta peti korak, bo potrebno precejšen del zbranega gradiva prevesti v italijanščino in vse to poslati v Rim na kongregacijo za svetnike, kjer se na osnovi škofijskega postopka zbranega gradiva napiše tako imenovana »Positio«, to je življenjepis in prikaz navzočnosti junaške stopnje kreposti.
21. januarja bo po končani seji, ki bo ob 15.00 v sejni sobi na nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani, ob 16.00 v stolnici sv. maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. K njej ste prav prisrčno povabljeni.
p. Andrej Pirš FSO

[2] Tu prof. Strle govori o samem sebi. Notranji preobrat Strle opiše v črtici Študent Vinko, kjer ob koncu med drugim zapiše: »Nekdaj je sanjaril, kako bo študiral literaturo in pisal knjige, ki jih bo svet občudoval. Kako se mu je zdelo zdaj vse to prazno: dan življenja se bo hitro nagnil, cvetlice bodo uvenele, kaj bi tedaj pomagala slava in čast in imetje in vse drugo! 'Ne, ne smem živeti záse, marveč za Njega in za tiste, ki jih On ljubi!' Pri naslednji konferenci je razrednik … izjavil pred drugimi profesorji: 'V mojem razredu se je zgodilo nekaj podobnega, kakor se včasih zgodi v športnem svetu – naenkrat se prej neopaženi človek povzpne na prvo mesto. N. Vinko je postal prvi v razredu. Tista melanholija, združena s čudno svojeglavostjo, ki nam je bila vsem neprijetna, je izginila. Ne morem si tega pojasniti, a veselim se. To tembolj, ker to ugodno vpliva na ves razred.'«

Ni komentarjev:

Objavite komentar