Apostol
prvih petkov
V aprilu 1941 so ljubljansko škofijo in vso
Slovenijo zasedle tri sovražne države: Nemčija, Italija in Madžarska. Škof
Rožman je videl rešitev samo v češčenju Srca Jezusovega in Marijinega. Njegove
okrožnice in navodila v času 2. svetovne vojne govorijo predvsem o tem češčenju
in velikem zaupanju vanju.
Sploh se je zelo trudil, da bi svojim vernikom in
vsemu slovenskemu narodu izprosil Božjo pomoč v takratnih hudih stiskah. Eno od
takih sredstev je bilo zadostilna pobožnost devetih prvih petkov
V Ljubljanskem škofijskem listu je 8. novembra 1941
v posebnem pismu vsem vernikom napovedal obhajanje devetih prvih petkov od 5.
decembra 1941 do 4. septembra 1942 (prvi petek v aprilu je bil veliki petek) in
naročil duhovnikom, naj besedilo vernikom preberejo »s prižnice zadnjo nedeljo
po binkoštih (23. novembra).
Škof najprej razloži, da je bistvo pobožnosti k
presv. Srcu Jezusovemu v zadoščevanju
za grehe. Z večjo, gorečnejšo in zvestejšo ljubeznijo naj bi mu skušali
nadomestiti ono ljubezen, katero mu mnogi odrekajo. Škof ugotavlja, da je tudi
v ljubljanski škofiji mnogo žalitev in nehvaležnosti. »Molitev za Božje varstvo
in za lastno ohranitev in za večno zveličanje vsega ljudstva moramo podpreti z
dejanji zadoščevanja. In to hočemo storiti s tem, da devet prvih petkov dobro
pripravljeni prejmemo zadostilno sveto obhajilo.« S to pobožnostjo naj bi dali
presv. Srcu odkritosrčno zadoščenje za grehe ljudstva, hkrati pa naj bi
privedla do temeljitega spreobrnjenja k Bogu in zvestejšega izpolnjevanja
njegovih zapovedi. Za dosego obeh namenov je škof hotel, »da se čim večje
število vernikov te pobožnosti udeležuje, tako da bo to res vseljudska
pobožnost«.
Škof nato prosi dušne pastirje in katehete, naj na
nedelje pred začetkom pobožnosti »v pridigi vernikom pobožnost razlože in
priporoče«. Pred začetkom pobožnosti, ki naj bi bila tudi na oddaljenih
podružnicah, naj opravijo devetdnevnico, pred vsakim nadaljnjim prvim petkom pa
tridnevnico. Duhovniki naj vernike spovedujejo že med devetdnevnico in
tridnevnico ter naj preskrbijo dovolj spovednikov.
Škof pravi, da so nekateri to pobožnost že opravili,
morda celo večkrat. »Da vas vabim še enkrat, da istočasno skupaj obhajamo to
pobožnost, so vzrok strašne stiske sedanjosti, ko ne trpimo samo mi, ampak vsi
narodi Evrope. Ponižno moramo priznati, da je Evropa veliko grešila in bila v
mnogočem laži-krščanska. Sto in stoletja je zametavala velikanske Kristusove
milosti in je tako sama spletla bič, ki jo sedaj tepe. Božje usmiljenje in s
tem konec hudih preizkušenj upamo doseči, če od svoje strani skušamo Bogu
nuditi zadoščenje za vse grehe in žalitve sveta, in sicer tako, kakor to želi
presv. Srce Jezusovo.«
Na koncu je škof Rožman določil pri obhajanju prvih
petkov poseben namen: »K osebnemu namenu, ki ga bo vsak zase napravil, imejmo
vsi skupno ta namen: 'Tebi, presveto Srce Jezusovo, darujemo to pobožnost prvih
petkov v zadoščenje za tiste grehe, zaradi katerih nas je zadela težka
preizkušnja, in te prosimo, skrajšaj dneve preizkušnje, reši nas vsega hudega,
daj nam kmalu svoj mir in pritegni nas za stalno k sebi.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar