P. Avguštin Novak – zlatomašnik

Rodil se je v Kriški vasi, župnija Višnja Gora. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori in po maturi na Gimnaziji Josipa Jurčiča v Stični je vstopil k cistercijanom, kjer je bil že njegov brat Janez. Teološko fakulteto je končal v Ljubljani in bil posvečen za duhovnika 29. junija 1973. Novo mašo je pel v baziliki v Stični in v Višnji Gori. V samostanu v Stični je opravljal različne službe in je še danes dejaven ter na razpolago, kjer je treba. Zlatomašni jubilej je praznoval 11. junija v baziliki v Stični.

 

Nekatere duhovne prireditve v Stični v letu 2023

Srečanja Bernardove družine, posvečenih JMS in članov Apostolata darovanja ter drugih bodo na 4. nedeljo v mesecu ob 15.00 v stiški baziliki: 25. junija, 23. julija, 27. avgusta, 24. septembra, 22. oktobra in 26. novembra.

Srečanja na daljavo po zoomu bodo vsak prvi ponedeljek v mesecu (razen ene izjeme) ob 20.00: 5. junija, 3. julija, 31. julija!, 4. septembra, 2. oktobra, 6. novembra in 4. decembra.

Fatimski shodi v baziliki v Stični bodo na 13. dan v mesecu ob 18.30, od maja do oktobra; avgusta bo shod na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta ob 18.30.

Letno vseslovensko srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu bo na Zaplazu, škofija Novo mesto, v soboto, 17. junija 2023. Potek: 9.30 rožni venec, 10.00 somaševanje (vodi upokojeni škof Andrej Glavan), odmor, pričevanja, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim.

Letne duhovne vaje za duhovnike, diakone in laike, posvečene Jezusovemu in Marijinemu Srcu, bodo od 6. do 10. avgusta 2023 v Assisiju. Prijave zbira g. Srečko Fras, župnik pri Mali Nedelji, na elektronski naslov: fras.srecko@gmail.com ali na mobilni telefon 041 93 93 94.

 

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Zakaj neuspešnost v prizadevanju za duhovno rast?

Velika napaka v našem duhovnem prizadevanju za svetost je v tem, da preveč zaupamo sebi, svojim močem. Hodimo k spovedi, delamo trdne sklepe, da bomo odpravili to in to napako, da si bomo pridobili to in to krepost. Minevajo meseci, minevajo leta, pa skoraj ni napredka. To velja tudi za naše poslanstvo ohranjanja in poglabljanja vernosti pri tistih, ki so nam zaupani. Stari starši so še verni, njihovi otroci so se od Boga oddaljili, njihovi vnuki pa niso več niti krščeni.

Poglejmo, kako je bilo pri apostolih. Tri leta so bili v Jezusovi šoli, najboljši šoli. Poslušali so Jezusove govore, gledali njegove številne čudeže, bili priča njegovemu čudovitemu zgledu ljubezni do Boga Očeta in do ljudi. In koliko so napredovali? Jezusovo oznanjevanje so razumeli zelo posvetno, politično. Pričakovali so, da jih bo osvobodil izpod jarma Rimljanov. Nazadnje ga je apostol Judež izdal sovražnikom, apostol Peter pa ga je trikrat zatajil. Drugi apostoli so se razbežali. Le Janez je z Jezusovo materjo Marijo in nekaj žena vztrajal pod križem do konca.

Potrebno je bilo Jezusovo poveličano vstajenje iz groba in zlasti prihod Svetega Duha na binkoštni praznik, da so se apostoli temeljito spremenili. Z Božjo pomočjo so spoznali, da niso oni tisti, ki so lahko uspešni in duhovno rodovitni. Potreben je Sveti Duh, potrebna je Božja moč od zgoraj. Šele na binkoštni praznik se je, po delovanju Božjega Duha, začela hitra rast Cerkve.

Vsakoletni binkoštni praznik nam daje zgovoren odgovor, s kom moramo računati pri naši rasti v svetosti in pri našem oznanjevanju Jezusovega evangelija. Slovenija in Evropa ter ves svet lahko računajo na duhovno rast le pod vodstvom in delovanjem Svetega Duha. Za njegovo delovanje pa je potrebno pripraviti prostor v naših srcih. Apostoli in drugi učenci so se z Marijo pripravili na njegov prihod. Dokler v nas gospodari sebični in domišljavi jaz in v nas ni sprejemljive ponižnosti, v naših srcih ni prostora za Božje delovanje.

Že v času Jezusovega zemeljskega življenja se je pokazalo, kaj je tisto, kar pomaga človeku, da duhovno napreduje. Predvsem je potrebna z ljubeznijo prežeta globoka ponižnost, ki v srcu napravi prostor Božjemu delovanju. Priznati moramo, da smo sami nemočni, slabotni, grešni. Treba je, da zaupamo v Marijino in Božjo pomoč. Cestninar je v templju molil: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« Jezus ga je pohvalil, da je šel opravičen na svoj dom. Desni razbojnik, ki je poleg Jezusa visel na križu, je priznal in obžaloval svoje zavoženo življenje in vse zaupanje stavil v Jezusa: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« Jezus mu je zagotovil, da bo še isti dan z njim v raju. »Brez mene ne morete ničesar storiti,« je rekel Jezus učencem. To pomeni:  ničesar nadnaravnega, za nebesa zaslužnega, ne moremo storiti brez Jezusa, pa naj se še tako trudimo. Skozi življenje moramo iti skupaj z Jezusom in z njegovim in Očetovim Svetim Duhom. Z Bogom smo povezani v molitvi in v izpolnjevanju njegove volje. Dobri Jezusovi učenci smo le tedaj, če smo po veri, upanju in ljubezni povezani z njim.

Za ponazorilo, kako je za našo duhovno rast in rast tistih, ki so nam zaupani, potrebno Božje delovanje, si oglejmo Jezusov čudež z obilnim ribjim lovom. »Vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli,« tako je rekel Peter Jezusu. Noč je najboljša za lovljenje rib. Vendar Peter in tovariši niso na Genezareškem jezeru vso noč ujeli niti ene ribe. Jezus je tedaj storil čudež z obilnim ribjim lovom. Petru je rekel:

»Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Bil je dan in zato neugoden čas za lovljenje rib. Peter bi lahko rekel Jezusu: »Gospod, ti se ne razumeš na ribji lov, saj nisi ribič. Mar ne veš, da mi ribiči lovimo ribe ponoči?« Toda Peter je ubogal Jezusa. Veroval je vanj, da je odrešenik in da hoče samo dobro. Veroval je, da more storiti, kar hoče, in da hoče samo dobro. S popolnim zaupanjem je rekel Jezusu:

»Gospod, na tvojo besedo bom vrgel mreže.« Pri tem se je pokazala Petrova vera, zaupanje v Jezusa in ljubezen do njega. Jezus je pri čudežih pričakoval od ljudi zaupno vero. Evangelist Luka pripoveduje, da so »zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati.« Na pomoč so poklicali tovariše iz drugega čolna. Oba čolna sta bila tako polna rib, da sta se skoraj potapljala.

Za sklep se vprašajmo: Kaj naj storimo, da bomo pri svojem duhovnem prizadevanju bolj uspešni? Vedno lahko prosimo Boga za pomoč. Zelo uspešno je Marijino posredništvo: Marija, pomagaj! Računajmo s Svetim Duhom: Pridi, pridi, Sveti Duh! Ne pozabimo na Usmiljenega Jezusa: Jezus, vate zaupam! Ponavljajmo geslo Janeza Krstnika: On mora rasti, jaz pa se manjšati! Uspešni bomo, ko bomo v svojih srcih dali prostor Jezusu in njegovemu Svetemu Duhu.

p. Anton

PO MARIJI K JEZUSU 3.Kako se osebna posvetitev Mariji razlikuje od posvetitve naroda?

Prve pobude za posvetitev posameznikov in družin so se porodile takoj po znamenitem obisku fatimske Marije romarice v Sloveniji leta 1997. Med seboj se je povezalo nekaj duhovnikov, redovnikov in laikov. Njihovo pobudo je podprlo okrog 300 podpisnikov iz vrst duhovnikov, redovnikov in laikov. Pobudo so v novembru 1998 poslali slovenski škofovski konferenci, s prošnjo, da prizadevanje za posvetitev odobri in priporoči.

Naši škofje so na svojem tretjem plenarnem zasedanju v Ljubljani, 17. novembra 1998, to pobudo radi sprejeli. V vabilu slovenskim vernikom k tej posvetitvi so zapisali: »Ves slovenski narod se vsako leto na veliki šmaren posveti Mariji. Tako bo tudi za naprej. Hkrati priporočamo v letu 1999, kot pripravo na dvatisočletnico Jezusovega rojstva in za dober začetek tretjega tisočletja … bolj osebno in hkratno posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Pri tej posvetitvi gre za posvetitev posameznikov in družin v okviru župnije, redovne skupnosti, krščanskega duhovnega gibanja ali drugih krščanskih občestev …« Gre torej za osebno, a skupaj z občestvom, h kateremu pripada (družina, redovna skupnost, duhovno gibanje, župnija …), svobodno, dobro pripravljeno posvetitev posameznikov in družin, s posebnim poudarkom na družine, kakršno so poznale naše družine še v predvojnem času. Potrebna je torej prostovoljna odločitev, temeljita molitvena priprava, dobro poznanje narave posvetitve, zlasti še bolj goreče in dosledno krščansko življenje. Preko apostolskega nuncija msgr. Edmonda Farhata smo o našem prizadevanju za posvetitev leta 2000 seznanili tudi svetega očeta. Prejeli smo odgovor: »Z veseljem vam sporočam, da je bilo Vaše pismo zelo skrbno preučeno. Prejel sem častno nalogo, naj Vas obvestim, da sveti oče Janez Pavel II. spodbuja to hvalevredno pobudo.«

Drugo pa je posvetitev sveta, naroda, župnije redovne skupnosti. Ta se izvrši po predstojniku: papežu, škofu, župniku, družinskem očetu itd. Tako so ravnali v preteklosti papeži, tako škofje in drugi predstojniki. Takšna posvetitev ima svoj pomen, saj jo predstojnik izvrši kot zastopnik skupnosti. Čim bolj so posamezniki v edinosti s predstojnikom in z njim sodelujejo, tem popolnejša je. Vendar pri tej posvetitvi pogosto manjka volja vsakega posameznika, njegova osebna odločitev in izročitev, in je zato manj popolna.

Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu je leta 2003 poslal slovenski škofovski konferenci pobudo za posvetitev naših župnij, ki naj bi jo opravili župniki. Škofovska konferenca je odgovorila: »Škofje se strinjajo s pobudo posvetitve župnij Jezusovemu in Marijinemu Srcu«. Lahko bi rekli, da je posvetitev naroda ali župnije goreča molitev predstojnika za izročene mu vernike. V tej molitvi župnik med drugim moli: »Posvetim in izročam ti vse župljane, začenši od najslabotnejših, od še ne rojenih do bolnih, invalidnih in ostarelih. Izročam ti naše družine, naše otroke, našo mladino ter samske in ovdovele. Posebej te prosim za neurejene, ranjene in razbite družine …«

DOMAČA ZDRAVILA Bazilika za krepitev želodca in lažje spominjanje

Naši predniki na Slovenskem so baziliko (Ocimum basilicum L.) imenovali tudi božilek, bržilka, bosiljek, bražilka, bažilka. Prvotna domovina bazilike je Indija. Dele rastlin so našli v grobnicah piramid iz let okoli 3500 pred Kristusom. V 12. st. so baziliko v Evropo prinesli menihi in jo gojili v svojih samostanskih vrtovih. Od tu se je nato na podeželju razširila njena uporaba.

Bazilika je močno razraščena rastlina, do 60 cm visoka enoletnica iz družine ustnatic (Lamiaceae). Listi so dolgopecljati in jajčaste oblike. Cvetovi so večbarvni, beli, rožnati ali škrlatni – poznamo več vrst bazilike. Cveti od julija do oktobra. Rada ima s hranilnimi snovmi bogata tla, ki so tudi malo vlažna, in predvsem obilo sonca. Naj raste v zavetrju, saj je občutljiva na nizke temperature. Cela rastlina je močno aromatična. Nabiramo oziroma žanjemo zel bazilike (Herba basilici), celo rastlino brez podzemnega dela oziroma gornji del rastline, v času cvetenja, večkrat na leto. Lahko pobiramo tudi samo liste (Folium basilici). Sušimo jo v senci ali sušilnici pri 40° C, posušena ima slan okus. Hranimo jo v dobro zaprti posodi, sicer izpuhti veliko njene zdravilne in začimbne vrednosti.

Uporabljamo posušeno celo rastlino ali samo liste za pripravo čaja. Lahko jo tudi dodajamo drugim zdravilnim rastlinam za pripravo čajnih mešanic. Bazilika vsebuje eterično olje, cineol, čreslovine in druge neraziskane učinkovine, ki jih je več kot 200. Eterično olje bazilike zavira rast gliv in bakterij. Deluje npr. proti Pseudomonas spp. ter Asperigillus spp., Candida spp. Vsebuje nekaj mineralov in vitaminov - predvsem veliko kalija in vitamina K.

V ljudski medicini bazilika krepi želodec, pomaga pri napenjanju, vetrovih, zaprtju, vrača apetit in odpravlja bolečine v predelu trebuha.

Čajna mešanica patra Simona Ašiča ČreSIT blagodejno deluje na prebavila ter vsebuje baziliko in druge zdravilne rastline, ki tudi izboljšajo delovanje prebavnega trakta:

-          30% rastline bazilike (Basilici herba),

-          15% korenin angelike (Angelicae radix),

-          15% rastlin rmana (Millefolii herba),

-          10% listov poprove mete (Menthae piperitae folium),

-          10% plodov komarčka (Foeniculi fructus),

-          10% rastlin majarona (Majoranae herba).

Bazilika nas pomirja, če smo živčni in napeti ter odpravlja nespečnost. V ta namen jo priporočamo študentom pred izpiti, saj pomaga pri mentalni utrujenosti. Baziliki pri tem dodamo še druge zdravilne rastline za pripravo čaja: cvet kamilice, list rožmarina, korenino angelike, plod ovsa ter list koprive. To je sestava MemoSIT čajne mešanice patra Simona Ašiča. 

Bazilika tudi poveča izločanje urina (UroSIT čajna mešanica), zato jo uporabljamo pri vnetem mehurju, pri pekočem in bolečem mokrenju. Za to delovanje ji dodamo še druge zdravilne rastline za boljši učinek. To so listi breze in velike koprive, zeli zlate rozge in njivske preslice in koruzne laske. Čreslovine v baziliki delujejo antiseptično – uničujejo morebitne bakterije v sečilih.

Ustavlja beli tok pri ženskah v rodni dobi, zato je primerna za ženske pri motnjah menstrualnega ciklusa. V ta namen, naj ženska pije ŽENSKI ČAJ patra Simona Ašiča, ki vsebuje poleg bazilike še rastlino plahtice, gosje trave in rmana ter cvet kamilice in list melise.

V literaturi zasledimo, da bazilika deluje tudi protivirusno, in sicer proti virusu herpesa simpleksa 2, protivnetno in zaščitno za jetra. Izkazuje še antioksidativno delovanje. Zaradi njenega blagodejnega mnogovrstnega delovanja baziliko najdemo v čajnih mešanicah za dobro počutje (čajna mešanica DOBRO POČUTJE).

Baziliko, najbolje svežo, dodajamo kot okusno in zdravilno začimbo mastnim jedem za lažjo prebavo, pa tudi solatam »olepša« okus. V poletnih mesecih se prileže solata iz paradižnika, mozzarelle in bazilike.

Barbara Kozan, mag.farm.

 

DOMAČA ZDRAVILA NAVADNA KUMINA

Veliko je starih slovenskih imen za kumino (Carum carvi L.): kumin, bela cemena, kimca, čumna, divji kumen, kimelj, kumen, kumena. Naši predniki so kumino torej veliko uporabljali, tudi danes so njeni plodovi (Carvi fructus) nepogrešljivi na zeljni solati, saj izboljša prebavo, četudi nekaterim okus ni všeč. Šele v srednjem veku pa je kumina postala zdravilna rastlina za želodčne, črevesne in žolčne težave.

Najdemo jo rasti po travnikih, ob potokih, pašnikih in ob robovih poti po vsej Evropi do srednje Azije in severne Afrike. Počasi izginja z naših travnikov, ker se zaradi vedno zgodnejše košnje ne more več zasejati sama. V mnogih deželah srednje Evrope je postala prava redkost. Sodi v družino kobulnic (Apiaceae). Je dvoletna rastlina, v prvem letu požene le listno rozeto, v drugem letu pa cveti, od maja do junija. Beli cvetki so združeni v kobule. Plodovi so zreli junija in julija. Rastlino porežemo, preden popolnoma dozori, jo povežemo v snopiče in obesimo na prepih. Pod šope podložimo papir, da ulovimo plodove, ki med dozorevanjem odpadajo. Ko so zreli, jih omlatimo. Vsa rastlina lepo diši. Kumina ni le zdravilna rastlina proti napenjanju, ampak tudi začimba. Dodajamo jo težko prebavljivi ali mastni hrani za izboljšanje okusa in prebave. Kot začimba izboljša tek.

Plodovi vsebujejo 3 do 7% eteričnega olja, ki je sestavljeno pretežno iz karvona (50 do 60%), limonena (do 45%) in le 1,5% karveola. V plodovih so še maščobno olje, proteini, ogljikovi hidrati, nekaj fenolnih kislin in malo flavonoidov. Kumina odpravlja težave z napenjanjem v trebuhu, lajša krče gladkih mišic, odpravlja vetrove in deluje protimikrobno. Ugotovili so, da je sproščujoč učinek kumine na gladke mišice premo sorazmeren s količino zaužite kumine. Prav tako so ugotovili, da je v kumini steroidna spojina, ki ima protimikrobne učinke in podoben spekter delovanja kot antibiotik ampicilin. Karvon deluje zaviralno na rast nekaterih gliv in zajedalcev, in sicer iz rodov Aspergillus, Epidermatophyton in Trichophyton. Deluje tudi protivnetno, ker zavira dejavnost dveh encimov: 5-lipoksigenaze in cikloksigenaze, in tako zavira nastajanje levkotrienov in prostaglandinov.

V ljudski medicini kumina še poveča izločanje urina, spodbuja delovanje želodca, deluje proti nastajanju ledvičnih kamnov, spodbuja periferni krvni obtok, pospešuje nastajanje mleka pri doječih materah, pospešuje menstruacijo in zmanjšuje krčevite bolečine pri porodnicah.

Nasveti patra Simona Ašiča:

Za spomladansko čiščenje organizma pijemo POSTNI ČAJ, ki vsebuje rastline njivske preslice, liste koprive in breze, cvetove kamilice in plodove kumine.

Za pospeševanje izločanja mleka pri mamicah se pripravi čaj iz plodov janeža, kumine, komarčka, lahko dodamo tudi liste majarona, rastline sporiša ter plodove šipka. Kasneje, za zaustavitev dojenja, naj mamice pijemo čaj iz listov žajblja.

Za izboljšanje apetita in pri pomanjkanju želodčnih sokov, ko občutimo, kot da bi imeli »kepo v želodcu«, pijemo čaj ZA DOBER TEK.

Porodne bolečine blaži kuminov čaj.

Pri prebavnih motnjah pijemo čaj iz čajne mešanice, ki vsebuje plodove kumine, janeža, cvetove kamilice, liste poprove mete in korenine baldrijana. Žličko mešanice prelijemo s skodelico vode in pustimo, da se čaj ohladi. Pijemo 1 do 2 skodelici dnevno pred jedjo.

Kumina je koristna zdravilna rastlina in začimba. Vedno jo imejmo doma na zalogi.

Barbara Kozan, mag. farm.