Postati diamanti na Marijini kroni

Dne 26. avgusta je praznik Naše Gospe iz Čenstohove. Poljska je od 8. septembra 2016 do 8. septembra 2017 slavila jubilej 300. obletnice kronanja čudodelne podobe Naše Gospe iz Čenstohove. Izdelali so jo iz nekaterih kron papeža Klemena XI. Šlo je za resnično narodno praznovanje vere! V tem jubilejnem letu so organizirali pastoralno akcijo, ki so jo poimenovali »Živa Marijina krona«. P. Tomasz Tlałka, eden izmed organizatorjev te akcije, razlaga:

»Danes želimo kronati Marijo ne z zlatimi kronami, ampak z dejanji našega življenja. Da bi to nalogo uresničili, se moramo spreobrniti, postati živa Marijina krona. Zato je potrebno, da se oprimemo konkretnega duhovnega načrta kot na primer: da gremo po mnogih letih k spovedi, se s kom po dolgotrajnem sporu spravimo, opustimo alkohol ali drogo, se oprimemo vsakodnevne molitve rožnega venca, branja Svetega pisma ali drugega duhovnega branja.

To nalogo je treba napisati na hrbtno stran naše fotografije, katero pošljite v Čenstohovo do 15. avgusta. V odgovor boste prejeli podobo Device Marije iz Čenstohove, ki simbolno govori, da smo diamanti na Marijini kroni.«

Vir: Jasna Gora - Čenstohova

 

PO MARIJI K JEZUSU Marijina prikazovanja v Egiptu

Marie-Gabrielle Leblanc, francoska katoliška novinarka, poroča: »Prikazovanja v Zeitounu leta 1968 (na obrobju severnega dela Kaira, kamor naj bi Sveta Družina prišla med begom v Egipt) niso med najbolj znanimi. Čeprav jih velik del katoličanov ne pozna, so v nekaterih sredinah kljub temu zelo cenjena.

Devica Marija je bila po obleki in postavi podobna prikazovanju v ulici Rue du Bac v Parizu. Vse leto se je ponoči prikazovala v Zeitounu v Egiptu nad kupolo majhne cerkve, ki je od takrat naprej pomembno romarsko središče. Posebnost prikazovanj v Egiptu je v tem, da so vsi navzoči, tudi muslimani, lahko videli Marijo. Sam predsednik Naser je priznal, da je v Zeitounu na lastne oči videl Devico Marijo.

Kasneje so se ob koncu leta 2000 (trajala so do začetka leta 2001) pojavila prikazovanja v Assioutu na strehi stolnice (središče province na jugu srednjega Egipta), ki so trajala nekaj mesecev. Na kraj prikazovanj sem se odpravila dvakrat, in sicer v januarju in februarju in čeprav nisem videla Device Marije, lahko trdim, da ni šlo so masovno halucinacijo, ker so prejšnji večer vsi videli Mater Božjo. V tem primeru ne gre za skupinsko urjenje oseb, ki postopoma padejo v trans, in še manj za avtosugestijo.«

Dvainštirideset let po prikazovanjih v Zeitounu in deset let po prikazanjih v Assioutu na sto tisoče egiptovskih kristjanov in muslimanov trdi, da so videli Devico Marijo. Te stvari so se dogajale po poboju kristjanov na tem območju.

»El Adra, el Adra!« (Sveta Devica). Ta vzklik v arabščini se je razlegal ob svetleči podobi – prepoznali so jo kot Marijo –, ki se je pojavila na fasadi cerkve nadangela Mihaela v El Waraqu (spodnji Egipt). Waraq el Hadar je otok na Nilu blizu slavnih piramid v Gizi. Ta svetleča podoba, v kateri je množica prepoznala Devico Marijo, se je na tem kraju pojavljala od decembra 2009 naprej.

Kot se je v Egiptu že dogajalo, so jo lahko videli tako kristjani kot muslimani. Ta svetleča prikazovanja spominjajo na prikazovanja v Zeitounu leta 1968. Takrat je le redka fotografija uspela ovekovečiti dogodek, do leta 2009 pa se je tehnika tako razvila, da so vsi navzoči s svojimi telefoni snemali pojave in ti amaterski filmi so preplavili omrežje, Youtube, Dailymotion in Facebook po vsem svetu.

Dne 20. decembra 2009 je bilo prikazanje vidno vso noč. Spremljalo ga je izjemno veliko število golobov iz svetlobe, ki so letali v skupinah po tri ali sedem. 22. decembra so bile izredne luči vidne po vsem Kairu. Prek sto tisoč ljudi je istočasno videlo ta pojav. Očividci so na nebu opazovali natančno iste stvari, pri čemer pa ni bilo važno, kje so se nahajali v velikanskem Kairu (drugo največje velemesto na svetu za Mexico Cityjem): v Zeitounu, Ezbet el Nakhlu ali na obrobjih. Pojave so opazili tudi drugod v Egiptu: v delti Nila, v oazi Fayoum, Port Saidu, v Minii v srednem Egiptu in celo v Luksorju in Asuanu (zgornji Egipt).

O teh nerazložljivih pojavih so intenzivno poročali nacionalni televizijski kanali in časopisi. Pri tem jim niti slučajno ni prišlo na pamet, da bi jih zanikali …

Te pojave, ki so jih smatrali za nadnaravne, je potrdil koptski pravoslavni škof iz Gize msgr. Teodozij. Zgodili so se v bolečem trenutku. Naj omenim streljanje v Nag Hammadiju (zgornji Egipt), ko je bilo ubitih sedem vernikov. Med njimi je bil tudi Abanoub, devetnajstletni mladenič, ko je odhajal iz cerkve od pravoslavne polnočnice (6. januar).

Kopti ne dvomijo o resničnosti teh prikazovanj. Ker so jih nad cerkvami videli tudi muslimani, je jasno, da jih Mati Božja hoče spodbuditi, da ne bi več preganjali kristjanov.

Marie-Gabrielle Leblanc, francoska katoliška novinarka

Vir: France Catholique

 

Organizirana molitev rožnega venca

V zadnjih letih je bila po mnogih državah organizirana molitev za posebne namene. Tako so imeli leta 2015 v ZDA 54 dni, od 15. avgusta do 7. oktobra, molitve za zakon in družino. Nadškof Jerome Listecki, ki je duhovni svetovalec apostolata rožnega venca za evangelizacijo, je vsem škofom v ZDA poslal posebno pismo. V njem je opisal novo molitveno pobudo ter poudaril, da v času duhovne krize sodobne kulture vsi potrebujemo Marijino posredovanje. Ni naključje, da je molitev v tem času bila namenjena prav družini in zakonu – v Filadelfiji je namreč med 22. in 27. septembrom 2015 potekalo svetovno srečanje družin, oktobra 2015 pa v Vatikanu redna splošna sinoda o družini.

Želja nadškofa je bila, da bi dnevi molitve pripomogli k duhovni prenovi države. Pobuda želi biti sporočilo upanja za današnjo družbo. Rožni venec so verniki lahko molili posamezno, v skupini, v družini, župniji ali kakšni drugi skupnosti. Prvih 24 dni je bila v ospredju prosilna molitev, naslednjih 24 dni pa je bilo zaznamovanih z zahvalno molitvijo. Ostali molitveni nameni so bili osredotočeni na temo miru, varovanja človeškega življenja ter varstva verske svobode.

 

Kot da bi sedeli za mizo z Marijo

Rožni venec je živa molitev. Je tako, kot bi sedeli za mizo z Marijo in bi se pogovarjali o njenem Sinu. Bolj ko se navadimo na to molitev, večjo potrebo čutimo po njej. Vedno bolj jo doživljamo kot svojo in vse močneje nam pomirja dušo.

Je vzvišen dar, ki nam ga je Devica dala, da bi nas približala Kristusu. Marija ve, kako težko je premišljevati o nebeških stvareh v naši omejeni človeški razsežnosti. Devica tudi ve, kako nujno je, da nikoli ne izgubimo izpred oči navzočnosti Boga v našem življenju.

Rožni venec je Marijina roka, ki nas vodi in nam kaže, kako naj vtisnemo Kristusa v naše srce. Prek te molitve odkrivamo tudi meditacijo, ker premišljujemo Kristusovo življenje in podoživljamo vse tiste trenutke v naši notranjosti.

Ko molite rožni venec z vso pobožnostjo vaših src, sprejemate z vnemo vsako posamezno skrivnost Kristusovega življenja, kakor če bi ga Marija izročila v vaše roke.

Vir: fr.aleteia.org

 

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Rožni venec mučenca sv. Janeza

Sv. Janez Ogilve, jezuit, mučenec s Škotske, se je vzpenjal na morišče (+ 1615). V zadnji uri, ko je stal na podnožniku nad več tisoč gledalci, je hotel na tem odru pustiti bodisi spomin na ta trenutek bodisi znamenje vere, zaradi katere je bil pripravljen umreti, in je bil zato srečen: zgrabil je edini predmet, ki mu je ostal, rožni venec, in ga z vso silo vrgel med množico.

Rožni venec je priletel v prsi mladega madžarskega kalvinista Janeza iz Heckersdorffa, ki je potoval po Škotskem zaradi študija in turizma ter se je tistega dne povsem slučajno nahajal v Glasgowu.

Mladenič je bil zaradi tega globoko pretresen. Spomin na tisti rožni venec ga je vedno in povsod preganjal do dneva, ko je postal katoličan. Do smrti je kar naprej zatrjeval, da svoje spreobrnjenje pripisuje prav tistemu rožnemu vencu.

Vir: Aleteia