Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

petek, 8. november 2019

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Zakaj Marija pogosto naroča prav molitev rožnega venca?


V Lurdu je Bernardka takoj na začetku Marijinih prikazovanj segla po rožnem vencu. Preden je Marija z Bernardko spregovorila, je z njo molila. V tem kraju Marijinih prikazovanj je rožni venec dobil najvišjo potrditev in odobritev. Marija se je prikazovala z rožnim vencem v roki. Ko ga je Bernardka pri vsakem prikazanju molila, je tudi Gospa prebirala jagode rožnega venca. Ni sicer molila očenaša in zdravamarije, ampak le slavaočetu.
V Fatimi je nebeška Gospa pri vsakem prikazanju naročala trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti, naj molijo rožni venec. O sebi je pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, pastirčkom razodela, da je Gospa rožnega venca. Takrat jim je naročila, naj še naprej vsak dan molijo rožni venec.
Mar ne bi naša nebeška Mati mogla naročiti kakšne druge dejavnosti, na primer vsakdanje udeležbe pri sveti maši, saj je mašna daritev najodličnejše in najsvetejše opravilo na zemlji? Gotovo bi mogla. Da pa tega ni storila – vsaj ne pri glavnih prikazovanjih – je imela utemeljene razloge. Poskusimo odkriti vsaj nekatere:
Mnogim ni mogoče biti vsak dan pri sveti maši, lahko pa podnevi in ponoči, doma in na potovanju, v avtu ali pri hoji na sprehod, ko so zdravi ali bolni, veseli ali žalostni, vzamejo v roke rožni venec. Če ga nimajo pri roki, jim pride prav deset prstov na rokah.
Rožni venec – če med molitvijo mislimo na posamezne skrivnosti in jih v duhu gledamo – je odlična priprava na dobro sodelovanje pri mašni daritvi. Pri vseh štirih delih pridejo na vrsto glavne skrivnosti, ki so pri mašni daritvi, pri besednem bogoslužju, razporejene skozi vse leto. Veseli del nam predstavi skrivnosti adventnega in božičnega časa; pri svetlem delu se srečujemo z Jezusovim triletnim javnim delovanjem, o katerem razmišljamo ob nedeljah in delavnikih čez leto; v žalostnem delu se poglabljamo v čas velikega tedna, častitljivi del pa nas povezuje z Jezusovim vstajenjem in poveličanjem v velikonočnem času in z Marijinim vnebovzetjem in poveličanjem.
Rožni venec je poglabljanje in podoživljanje tega, kar doživljamo pri vsaki mašni daritvi. Sveta maša je podaljšanje Jezusove kalvarijske daritve in njegovega vstajenja v naš prostor in čas. Tudi pri rožnem vencu se srečujemo z istim Jezusom in njegovo Materjo od Jezusovega spočetja in rojstva, javnega delovanja, trpljenja in njegovega poveličanja ter poveličanja njegove in naše Matere.
Pri mašni daritvi smo navezani na skupno dogajanje na oltarju in pri ambonu, mašnih molitev in obredov ne smemo spreminjati, pri rožnem vencu pa smo bolj prosti; rožni venec lahko po svoje oblikujemo, se pred vsako desetko ustavimo in skrivnost premišljujemo, zapojemo primerno pesem in podobno. Tako lahko vsak molivec ali molitvena skupina rožni venec prilagodi svojim sposobnostim, zdravstvenemu stanju in stopnji duhovnega napredka. Lahko zmoli cel rožni venec ali pa le posamezne desetke.
Glavni evangeljski dogodki so pri sveti maši razvrščeni na tri leta, A, B, C. Če razni venec molimo vsak dan, pa se pred našimi duhovnimi očmi razvrstijo v enem tednu: ob ponedeljkih in sobotah molimo veseli del, ob četrtkih svetli del, ob torkih in petkih pridejo na vrsto skrivnosti žalostnega dela, ob sredah in nedeljah pa se poglabljamo v skrivnosti častitljivega dela rožnega venca. Nekateri celo vsak dan zmolijo celo vse štiri dele in se tako na kratko poglobijo v glavne dogodke celotnega evangelija. Te najsvetejše knjige morda ne morejo brati, jagode rožnega venca pa lahko skoraj vedno prebirajo.
p. Anton

četrtek, 7. november 2019

Duhovne prireditve v Stični v letu 2019/20

NOVEMBER
7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki
10. ob 14.30 Bernardova družina
16. – 17. Skupnost Emanuel
22. – 24. G. Hari, skupina
24. ob 15.00 molitev za duše v vicah v mali kapeli
29. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca
29. – 1. 12. Skupnost Emanuel, mladi
 
DECEMBER
5. – 8. P. Vital Vider, zakonci z otroki
8. ob 14.30 Bernardova družina
8. delavnica molitve in življenja
13. – 15. o. Maksimilijan, Ora et labora
22. ob 15.00 Molitev za duše v vicah v mali kapeli
31. ob 21.00 duhovno silvestrovanje v o. kapeli za vse
 
JANUAR 2020
11. – 12. Skupnost Emanuel
12. ob 14.30 Bernardova družina
17. – 19. p. Nadrah, Jezus nas uči moliti
23. – 26. p. Vital Vider zakonci z otroki
31. – 2. 2. o. Maksimilijan, birmanci
 
FEBRUAR 2020
7. – 9. o. Maksimilijan, birmanci
8. – 9. Skupnost Emanuel
9. ob 14.30 Bernardova družina
15. – 16. Emanuel, mladi
20. – 23. p. Vital Vider, zakonci z otroki
21. – 23 o. Maksimilijan, birmanci
28. – 1. 3. o. Maksimilijan, birmanci
 
MAREC
6. – 8. o. Maksimilijan, birmanci
12. – 15. p. Vital Vider, zakonci z otroki
13. – 15. o. Maksimilijan, birmanci
20. – 22. o. Maksimilijan, birmanci
27. – 29. o. Maksimilijan, birmanci
 
APRIL
3. – 4. Skupnost Emanuel
19. ob 3.00 v baziliki nedelja Božj. usm.
23. – 26. p. Vital Vider, zakonci z otroki
 
MAJ
9. – 10. Skupnost Emanuel
10. Bernardova družina, romanje
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki
 
Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema 
voditelj Doma p. Nikolaj: 
po emailu opatija.dom.duhovnosti@gmail.com
ali na telefon: 041 972 813.

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.
Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.
P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
P. Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net
P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela v letu 2019 srečanja na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 13. oktobra, 10. novembra in 8. decembra.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca bo leta 2019 na zadnji petek v mesecu v opatovi kapeli od 19.30 do 21.30: 25. oktobra, 29. novembra in 31. decembra.

Fatimska pobožnost bo v stiški baziliki 13. v mesecu ob 19.30: 13. oktobra.

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

Bili smo v mesecu rožnega venca. Mesec oktober je za mesec rožnega venca leta 1883 razglasil papež Leon XIII. Rožni venec naj bi kristjani molili vsak dan skozi vse leto in vse življenje. Tako želi tudi Kraljica rožnega venca, saj je trem fatimskim pastirčkom naročila, naj še naprej vsak dan molijo rožni venec. Če ga kdo doslej ni molil, naj ga moli vsaj ta mesec.
Rožni venec lažje molimo, če ga molimo za poseben namen. Papež Frančišek želi, da bi ga letos v mesecu oktobru molili za pospešitev misijonarske dejavnosti Cerkve. Vsa Cerkev je in mora biti misijonarska. Evropa postaja vedno bolj poganska. Treba je, da Bog na podlagi naše molitve in odpovedi zaustavi ta proces. Potreben je proces spreobrnjenja. Evropa in Slovenija morata zopet postati krščanski! To je sicer Božje delo, a Bog računa z nami. Najprej je treba, da se po delovanju Svetega Duha mi sami poglobimo v veri, upanju in ljubezni.
Med najpomembnejšimi dogodki v mesecu septembru za mlade je bila vsekakor Stična mladih 21. septembra. Okrog 5000 mladih je napolnilo ne le samostanske prostore ampak celotno Stično. To že 38. letno srečanje v obliki festivala mladih je ob slovenski verni mladini zbralo tudi njihove duhovnike in škofe. Poleg zelo pestrih dejavnosti je bil središčni dogodek mašna daritev, ki ji je predsedoval in imel nagovor za mlade mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Celotno srečanje je povezovalo marijansko geslo: Tukaj sem, zgodi se!

četrtek, 31. oktober 2019

DOMAČA ZDRAVILA Visok krvni tlak

Visok krvni tlak ali hipertenzija je zdravstveno stanje, pri katerem gre za zvišan krvni tlak v arterijah. Zaradi tega predstavlja kroženje krvi po žilah večji napor za srce, zato zaradi večletne prekomerne obremenitve sčasoma oslabi srčna mišica.
Visok krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, infarkt ali odpoved srca in je lahko vzrok za kronična obolenja ledvic. Poleg zvišanega holesterola v krvi je zvišan tlak gotovo najnevarnejši pospeševalec procesa ateroskleroze.
Krvni tlak se nenehno spreminja. Zviša se zaradi številnih dejavnikov, kot so na primer telesni napor, psihične obremenitve, bolečina, govorjenje. V takih okoliščinah je zvišan krvni tlak normalen pojav in nima škodljivih posledic.
Vrednosti krvnega tlaka vedno navedemo z dvema številkama – zgornjo in spodnjo oz. sistoličnim in diastoličnim tlakom. Znano je, da nevarnost za bolezni srca in ožilja začne naraščati, ko krvni tlak preseže 120/80, zato je optimalni krvni tlak nižji kakor 120/80.
Bolniki z zmernim ali hudim zvišanjem krvnega tlaka imajo glavobole, vrtoglavice, razbijanje srca, težko dihanje, motnje spanja, šumenje v ušesih. Pozneje se razvijejo še znaki odpovedovanja srca in ledvic, oslabelost vida, možganska ali srčna kap ali celo nenadna smrt. Ker ima nezdravljena hipertenzija, ki pogosto poteka brez večjih težav, lahko tako usodne posledice, bolezen imenujemo “tiha ubijalka”.
Krvni tlak je lahko zvišan dolgo časa brez opozorilnih težav, zato se lahko zgodi, da prizadete osebe za visok krvni tlak sploh ne vedo in ga tudi ne zdravijo, dokler se ne pokažejo pozne posledice pešanje ledvic ali srca. Posledice nastopijo prej in izraziteje pri tistih, ki imajo poleg zvišanega krvnega tlaka še druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja: zvišana raven maščob in glukoze v krvi, kajenje, prekomerna telesna teža.
Spremembe v načinu življenja in prehrani lahko izboljšajo nadzor krvnega tlaka:
• zmanjšanje prekomerne telesne teže,
• redna telesna dejavnost,
• uživanje sadja in zelenjave,
• omejeno uživanje soli,
• opustitev kajenja in alkohola.
Z zdravilnimi rastlinami si lahko pomagamo pri povišanem krvnem tlaku, kot so: oljčni listi, melisa, kopriva, lipa, jetičnik. Pripravke iz rastlin uživamo v obliki čaja posamezno ali v mešanicah.
farm. Klemen Križaj

torek, 29. oktober 2019

VALERIJINE VRSTICE

Jeseni leta 1857 je Fran Levstik potoval od Litije do Čateža po poti, ki jo danes poznajo tisoči. Zvečer je pri župniku dobil večerjo in prenočišče. Zjutraj je bila nedelja in tudi pisatelj je šel k maši na Zaplaz v » slovečo romarsko kapelico, novo zidano in lepo pomalano.«
Sto let pozneje smo šli tja na izlet člani literarnega krožka iz stiške šole. Mi se nismo kakor Levstik krepčali po okoliških zidanicah. Odžejat smo se šli k zdravilnemu zaplaškemu studencu. Tedaj je bil izvir precej zapuščen. Na skalah ob Marijinem kipu je stala velika pločevinasta golida, v katero smo lahko natočili vodo. Bili smo mladi, zdravi in razposajeni. Nismo potrebovali čudežne vode. Le pošteno odžejali smo se ob izviru. Ljudsko izročilo pravi, da je voda v tem izvirku pomagala že mnogim. O tem čudežnem izviru obstajajo tudi pripovedi. »Ko je nek pastir iskal, kje bi napojil živino, je naletel na lužo pod zaplaškim hribom. Ko je živina pila, je pogledal v vodo in zagledal cerkev s sedmimi zvonovi.«
Druga zgodba je še bolj zanimiva. «Nek starček je sekal v gozdu, pa je postal žejen. Vejnik je zasadil v bližnji gaber in šel pit k luži. Notri pa je zagledal morske deklice, ki so pele, da bo nekoč na Zaplazu sedem oltarjev, devet zvonov, romar bo prišel na božjo pot, pa ne bo vedel kdaj domov. Možak je bil tako zamaknjen v podobe v vodi, da je pozabil na čas. Ko se je ovedel, je minilo že toliko časa, da se je njegov vejnik zarasel v les.«
Mnogi so ozdraveli, ko so si v tej vodi umili oči, ampak vedno povezano s priprošnjo k Mariji na Zaplazu. Tudi nastanek tamkajšnje cerkve in božje poti ima svojo zgodbo. Začelo se je tako, da so v gozdu našli Marijino podobo, ki se je izkazala za čudodelno. Najprej so ji naredili šotor iz vej, nato kapelico, potem pa cerkev. Ko smo cerkev obiskali šolarji, ni bila tako imenitna, kot je dandanes. Med vojno je bila močno poškodovana. Tisti, ki so bili deležni Marijine milosti, niso nikoli pozabili na hvaležnost. Poleg bergel, ki so jih pustili v cerkvi potem, ko jih niso več rabili, so prinašali številne uokvirjene slike z zahvalo ali prošnjo za srečno vrnitev iz vojske ali tujine, za srečen zakon, za uspešen študij in podobno. Vse to je bilo med vojno uničeno. Le na zadnji strani oltarja smo lahko brali podpise obiskovalcev. Marija Novak (rojena leta 1918), doma pod zaplaškim gričem, se je spominjala, da je v njeni mladosti prihajal na Zaplaz nek mož celih 50 let vsako leto na Jernejev petek. Ko je prišel nazadnje, je bil star 87 let. Do Velike Loke se je pripeljal z vlakom, tam pa je najel prevoz. Pred cerkvijo je spregovoril množici in povedal vsako leto znova, kako se mu je na priprošnjo Mariji povrnil vid.
Valerija Ravbar