FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (24) Sem Gospa rožnega venca

Poglejmo Lucijino pripovedovanje v četrtem Spominu:

»Od doma smo odšli že precej zgodaj, ker smo računali, da se bomo na poti veliko zamudili. Res se je ljudi kar trlo. Lilo je kot iz škafa. Ker se je moja mati bala, da je tisti dan zadnji v mojem življenju, se ji je zaradi negotovosti, kaj se bo zgodilo, trgalo srce in me je hotela spremljati. Po poti so se ponavljali prizori prejšnjega meseca, le da jih je bilo več in so bili še bolj ganljivi. Niti globoko blato na poteh ni oviralo teh ljudi, da ne bi pokleknili v milo proseči in ponižni drži. Ko smo prišli v Covi da Iria do črnike, sem po notranjem nagibu prosila ljudi, naj zaprejo dežnike, da bomo molili rožni venec. Malo zatem smo videli odsev svetlobe in takoj našo Gospo nad črniko.

‘Kaj hočete od mene?’

‘Hočem ti povedati, naj tukaj naredijo kapelo meni v čast. Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec. Vojna se bo končala in vojaki se bodo v kratkem vrnili domov.’

‘Prositi Vas moram veliko stvari, da bi ozdravili nekatere bolnike in spreobrnili nekatere grešnike ter še mnogo drugega …’

‘Nekatere bom ozdravila, drugih ne. Morajo se poboljšati in prositi odpuščanja za svoje grehe.’

In bolj žalostna je rekla:

‘Naj ljudje ne žalijo več Boga, našega Gospoda, ki je že zelo žaljen.’

Razprostrla je roke, da so zažarele v soncu. Medtem ko se je dvigala, se je odsev njene svetlobe odbijal na soncu.«

Marija pomaga tistim, ki se pripravljajo na duhovniški poklic

Naša sveta Božja Mati Marija igra zelo pomembno vlogo pri duhovniškem poklicu. Nekaterim pomaga pri študiju, pri premagovanju dvomov, pri preizkušnjah in obupanosti. Rek "Po Mariji k Jezusu!" se uresničuje v življenju duhovnika. Marija pomaga tistim, ki so to komaj postali in tistim, ki so že dlje časa. Če izgubite poklic, ga vam ona pomaga zopet najti. Marija je mogočna pred Bogom. Nihče je ni prosil zaman.

Šopek Materi Mariji - Protestantski vojak in Marijina ikona

Bilo je leta 1939. Naše nemške čete so zavzele majhen teritorij nedaleč od Varšave. Po pospešenem maršu smo se izčrpani namestili v meščanski hiši. Kljub žvižganju krogel in eksplozijam bomb smo si želeli samo spanca. Eksplozije so postajale vedno pogostejše.

Nenadoma se je zaslišalo strašno škripanje, strop se je pogreznil, … eksplozija … drobci granate … oblak prahu … Zagozden med tram in polomljene sedeže – okrog mene mrtvi prijatelji – sem se uspel osvoboditi in zajeti sapo …

Vsa hiša je bila v ruševinah. Samo en del zidu je ostal nepoškodovan, in to tisti, na katerem je visela nedotaknjena ikona, podoba Matere Božje, ki jo katoličani zelo častijo. Marija je imela v roki rožni venec in me nežno gledala …

Kar se mene tiče sem protestant, vzgojen skoraj brez vere … V času vojne sem opazil, da je velika večina katoliških prijateljev imela podobo Device Marije ali rožni venec, ki so ga zvesto molili v težkih trenutkih. Gledal sem podobo in zaslišal se je zvok druge bombe. Instinktivno sem se vrgel k preostanku zidu, snel ikono in jo pritisnil k srcu. Bomba je eksplodirala med truščem in ubila tri moje spremljevalce.

Ko sem prišel k sebi, sem imel še vedno ikono v rokah. Nisem se mogel več ločiti od nje in odločil sem se, da jo nesem domov v spomin na čudovito varstvo, katerega sem bil deležen. Z ljubeznijo sem jo položil v notranji žep mojega suknjiča.

Isto noč smo izvedli napad. Strojnice in strojne puške so sejale smrt v mojih vrstah. Med predahom sem na svojih prsih potipal ikono, katere ozadje je bilo prekrito z debelo plastjo bakra. Na moje veliko začudenje sem odkril zagozdeno kroglo, ki bi morala iti skozi mene v višini srca. Ganjen do solz in ob jasnem spoznanju čudežne rešitve sem položil mojo drago Mater Božjo na svoje srce.

Minilo je veliko let, vendar nikoli nisem mogel pozabiti, kako je ikona Matere Božje rešila moje življenje. To zgodbo sem povedal svoji ženi in otrokom. Vsi z ljubeznijo častijo njo, ki je pripeljala nazaj zdravega in gotove smrti rešenega očeta in moža.

Danes je podoba v niši, na častnem mestu, in moja družina se vsak dan zaradi češčenja zbere ob njej, ki je obdana z rožami in prižganimi svečami. Sprašujem se, zakaj so nam protestantom odvzeli pobožnost do Marije, Jezusove matere?

posredoval p. Albert Pfleger

Pogovori z Jezusom (13) Bodi svoboden za obhajanje sv. Evharistije

Predragi moj prijatelj, pri mašni daritvi bi rad dobro sodeloval z menoj. Da boš to z mojo pomočjo dosegel, moraš biti osvobojen zame in mojo daritev. V tebi mora biti duhovna lakota in žeja po meni, mnogo močnejša od posvetne lakote po porabništvu in uživaštvu, ki mnoge zasužnjuje.

V evharistični daritvi slavim nebeškega Očeta. Za dobro sodelovanje z menoj moraš biti osvobojen za slavljenje Očeta. On je tvoj Stvarnik in tvoj poslednji cilj. Od njega vse izhaja in k njemu se vse vrača. Bistvo Evharistije in krščanstva je prav v slavljenju Očeta po Sinu v Svetem Duhu.

Mašna daritev je najpopolnejša zahvala na zemlji, zato pridi k njej osvobojen za zahvaljevanje. Božje delovanje je treba videti in ga priznati. Stvarniki niso ljudje, ampak Bog! Vse dobrine, ki jih imaš, so Božje. Dobro boš sodeloval z mojo daritvijo, če boš sredi vsakdanjega življenja živel v stalnem ponižnem zahvaljevanju.

Vedno znova si pod pritiskom mnogih besed in podob po radiu, televiziji in prek interneta, v službi in v prostem času. Zato marsikaj poslušaš in gledaš le na pol ali celo preslišiš in spregledaš. V nevarnosti si, da boš preslišal tudi mašna berila in pridigo ter spregledal dogajanje na oltarju pri nedeljski Evharistiji. Da do tega ne bo prihajalo, se moraš osvobajati za poslušanje in gledanje vsega Božjega. Za Boga in njegovo govorico ter njegova znamenja moraš imeti posluh in čas. Neprekosljiva vzornica ti je Devica Marija, ki je Božjo besedo zbrano poslušala, jo ohranjevala v svojem srcu, jo vztrajno premišljevala in po njej dosledno živela.

Bodi osvobojen za darovanje, za služenje Bogu in ljudem. Osvobaja te življenje v ljubezni do Boga in do bližnjega. Osvobaja te Sveti Duh, ki je Ljubezen, Dar. Če bo vse tvoje življenje postalo daritev, bo ta daritev dosegla svoj vrhunec pri mašni daritvi, kjer se boš skupaj z menoj in vso Cerkvijo daroval nebeškemu Očetu.

Gospod Jezus, osvobodi me vseh nepravilnih navezanosti, da bom pri mašni daritvi brez ovir zavzeto sodeloval. Naj se izpolni, kar je oznanjal sveti arški župnik Janez Vianney: Tu izvirajo reke usmiljenja in dobrote, da očiščujejo grehe sveta. Naj mi pomaga Sveti Duh, ki je Ljubezen in dar tvojega Srca ter pri mašni daritvi obilno deluje in deli svoje darove. Mati Marija, evharistična Žena, naj bo moj zgled in priprošnjica, kako je treba pri mašni daritvi sodelovati. Ona je v prvi Cerkvi kar najbolj zavzeto sodelovala pri tvoji daritvi in pri prejemu tebe samega v svetem obhajilu.

Ptuj: Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu 3.

Svoj nagovor, osredotočen na pripravo obiska Marije Romarice v Sloveniji, je p. Nadrah sklenil z besedami: »Kaj naj torej čisto konkretno storimo? Kaj lahko vsak brez velikih težav napravi vsak dan? Vsak dan lahko zmolimo kot pripravo na Marijin prihod vsaj eno Marijino molitev, na primer: Zdravamarijo, O, Gospa moja, Pod tvoje varstvo pribežimo, Pozdravljena, Kraljica. Vsak dan lahko darujemo eno žrtev. Ni treba iskati križe, saj sami pridejo. Če doživimo kaj neprijetnega, težkega, recimo: 'Naj bo ta križ za pripravo na fatimsko Marijo romarico.' Oboje, molitev in žrtev, zavestno darujmo kot dobrodošlico Mariji! S tem bomo napravili njenemu Sinu Jezusu največje veselje. V njegovem imenu se vam z vsem srcem zahvaljujem za vse, kar boste storili v ta namen. Amen.«

Po izrečeni posvetitvi po obhajilu je p. Nadrah na novo posvečenim izročil spominske podobe. Med verniki je bilo še veliko takih, ki bi se želeli posvetiti, pa še niso naredili priprave, zato se bodo posvetili ob naslednji priložnosti, po temeljiti pripravi. Nato smo bili povabljeni v minoritske prostore na agape. V prijetnem vzdušju smo se tam še nekaj časa zadržali. Razšli smo se v hladno noč z ognjem v srcih, ob misli na besede, ki jih je glede posvetitve JMS izrekla Devica Marija sama: »Ne boste obžalovali tega dejanja, ne vi, ne vaši otroci, ne vaših otrok otroci!«

Marija Šalamun