Marija Romarica obiskuje kontemplativne skupnosti na Portugalskem

Letošnjega meseca maja je kip Marije romarice slovesno vstopil v Karmel sv. Jožefa v Fatimi. Od takrat do danes je Romarica obiskala nad dvanajst kontemplativnih skupnosti in se v vsaki od njih zadržala po teden dni. Na ta način se je začela uresničevati pobuda, ki je zelo pri srcu fatimskemu svetišču, da kip Device Marije romarice iz Fatime obišče vse kontemplativne skupnosti na Portugalskem.

»Kipi Device Marije romarice« potujejo po vsem svetu na prošnjo častilcev fatimske Gospe. Kip št. 1 je najstarejši in najdragocenejši. Od leta 1940 dalje je večkrat obšel svet, potem pa ni več zapuščal svetišča in je bil ustoličen v baziliki Kraljice rožnega venca. Vendar je pomembnost te pobude opravičila izjemo, da je bil izbran prav ta najdragocenejši kip za romanje po kontemplativnih skupnostih na Portugalskem.

S to pobudo želimo neposredno vključiti kontemplativne skupnosti na Portugalskem v pripravo na obhajanje stoletnice fatimskih prikazovanj, da s svojo molitvijo podprejo naše pobude in dejavnosti, ker se zavedamo, da njihova molitvena podpora ni nekaj obrobnega ali odvečnega, ampak je temeljnega pomena.

Kontemplativne skupnosti na Portugalskem so to pobudo sprejele z velikim veseljem in navdušenjem. Način, kako člani in članice kontemplativnih ustanov sodelujejo, je izziv za vsakega izmed nas, saj nam razodeva temeljni pomen molitve v življenju Cerkve. In ravno molitev je najbolj vztrajna Marijina prošnja v Fatimi.

p. Carlos Cabecinhas, rektor svetišča

Marija nas zdravi in vodi k spravi

Koncem XI. stoletja je po Franciji divjala epidemija, ki so jo poimenovali "peklenski ogenj". Vendar je prišlo, sredi najhujše žetve smrti, do čudežnega dogodka po dveh med seboj sprtih veseljakih.

V noči s 24. na 25. maj leta 1105 je imel Itier de Tirlemont čudovito videnje. V sanjah se mu je prikazala prelepa v belo oblečena Gospa. Povedala je, da mu bo na binkoštno vigilijo izročila posebno svečo; voda, z nekaj kapljicami voska te sveče, bo ozdravila bolnike.

Lepa Gospa mu je naročila, naj se poveže s potujočim pevcem po imenu Pierre Norman iz Saint-Pola. Bila sta v smrtnem sovraštvu. Lepa Gospa se je prikazala tudi Normanu in mu dala enako sporočilo. Oba sta jo ubogala, se spravila med seboj, in skupaj s svojim škofom preživela v molitvi noč s 27. na 28. maj.

Zjutraj se jima je sveta Devica zopet prikazala, jima dala svečo, in ju prosila, naj raztopita nekaj kapljic voska v vodi, ki naj jo dajejo piti bolnikom. Vsi, ki so ležali v bolnišnici, so ozdraveli, razen enega, ki ni veroval.

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - TRETJI DAN: MARIJA, BOŽJA MATI

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

TRETJI DAN: MARIJA, BOŽJA MATI

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Molitev k Mariji

Mati Cerkve in naša Mati Marija, v svojih ubogih rokah ti prinašamo, kar ti kakšno ljudstvo more podariti: nedolžnost otrok, velikodušnost in zanos mladih, trpljenje bolnikov, plemenita čustva, ki povezujejo naše družine, napor delavcev, stiske nezaposlenih, osamljenost ostarelih, tesnobo tistega, ki išče pravi smisel življenja, iskreno kesanje onega, ki se je izgubil v grehu, odločitve in upe tistega, ki odkrije Očetovo ljubezen, zvestobo in prizadevnost onega, ki se vztrajno trudi za apostolat in dela usmiljenja. Presveta Devica, napravi tudi nas za pogumne Kristusove pričevalce. Želimo si, da bi bila naša ljubezen tako pristna, da bi privedla nazaj k veri neverne, osvojila dvomljivce in bi dosegla vse ljudi. Marija, pomagaj, da bo človeška družba napredovala v solidarnosti, da bo delovala z živim čutom za pravičnost in se utrjevala v bratstvu. Pomagaj nam vsem, da bomo razširili obzorje upanja na večne resničnosti v nebesih. Presveta Devica, tebi se izročamo in te prosimo: izprosi Cerkvi milost, da bo z vsako svojo odločitvijo pričevala za evangelij, da bo izžarevala vsemu svetu obličje tvojega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II - TRETJI DAN, MARIJA, BOŽJA MATI

TRETJI DAN: MARIJA, BOŽJA MATI

Po 27. aprilu 2014 namesto »Blaženi« molimo »Sveti«. Devetdnevnico molimo pred njegovo razglasitvijo za svetnika 27. aprila, pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Molitev k Mariji

Mati Cerkve in naša Mati Marija, v svojih ubogih rokah ti prinašamo, kar ti kakšno ljudstvo more podariti: nedolžnost otrok, velikodušnost in zanos mladih, trpljenje bolnikov, plemenita čustva, ki povezujejo naše družine, napor delavcev, stiske nezaposlenih, osamljenost ostarelih, tesnobo tistega, ki išče pravi smisel življenja, iskreno kesanje onega, ki se je izgubil v grehu, odločitve in upe tistega, ki odkrije Očetovo ljubezen, zvestobo in prizadevnost onega, ki se vztrajno trudi za apostolat in dela usmiljenja. Presveta Devica, napravi tudi nas za pogumne Kristusove pričevalce. Želimo si, da bi bila naša ljubezen tako pristna, da bi privedla nazaj k veri neverne, osvojila dvomljivce in bi dosegla vse ljudi. Marija, pomagaj, da bo človeška družba napredovala v solidarnosti, da bo delovala z živim čutom za pravičnost in se utrjevala v bratstvu. Pomagaj nam vsem, da bomo razširili obzorje upanja na večne resničnosti v nebesih. Presveta Devica, tebi se izročamo in te prosimo: izprosi Cerkvi milost, da bo z vsako svojo odločitvijo pričevala za evangelij, da bo izžarevala vsemu svetu obličje tvojega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Blaženi Janez Pavel II., prosi za nas.

Marija pod Jezusovim križem

Marija pod Jezusovim križem

Marija pod Jezusovim križem

Še ena evangeljska stran, ki nam razodeva Marijino Srce, je tista, ki govori o Jezusovi Materi, ko stoji pod križem svojega Sina (prim. Jn 19,25–27).

 Marijino Srce, ki ga prikazovanja v Fatimi razodevajo kot žalostno in razžaljeno zaradi grehov, ki so storjeni zoper Jezusa in Marijo samo, je tisto srce, ki je bilo deležno trpljenja Sina, ki umira za grešnike.

Lahko torej gledamo na Marijino srce kot na srce polno usmiljenja, ker je spoznalo, z materinsko intenziteto, srce svojega Sina, ki umira brez sleherne zamere, v molitvi k Očetu, naj odpusti njegovim morilcem (prim Lk 23,34).

Tudi v tem smo poklicani, da posnemamo Marijino Srce. Kot poudarja apostol Pavel, Sveti Duh, ki nam je bil dan, podpira našo molitev, “prihaja na pomoč naši slabotnosti” (Rim 8,26), ki tako pogosto ne zmore izgovoriti besede molitve in odpuščanja. Sam Duh, ki prebiva v nas, posreduje pri Očetu v skladu z Božjimi načrti, ki so načrti sprave in miru.

On posreduje Očetu tisto željo po bratstvu, ki jo pogosto frustrira naša slabotna volja. On razliva v naša srca tisto tolažbo miru, ki nam jo more dati le Gospod (prim. Jn 14,27). Predragi, to so sveti sadovi Marijinega brezmadežnega Srca, ki ga je obiskal Sveti Duh in ga naredil za “Tempelj Gospodov”.

Vendar, najlepši izmed vseh sadov, pravi povzetek in krona duhovnosti Jezusovega učenca, je tisti “zgodi se”, ki ga je Marija izrekla angelu, še več Bogu samemu: Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi” (Lk 1,38).

Lahko torej razumemo, kar je zapisal kardinal Ratzinger v komentarju k objavi “tretje fatimske skrivnosti”: “Češčenje brezmadežnega Marijinega Srca je torej približanje tej naravnosti srca, v kateri “fiat” – zgodi se tvoja volja – postane oblikujoče središče celotne egzistence.

” Da, Marijino brezmadežno Srce je “čisto srce” o katerem govorijo evangelijski blagri: “Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali” (Mt 5,8); srce, ki je v poslušnosti vere zedinjeno z Božjo voljo: zato je to srce zmožno “gledati” Boga.

V prikazanju trem pastirčkom, 13. julija 1917, je Marija svečano razglasila to gotovost: “Končno bo zmagalo moje brezmadežno Srce (…) in svetu bo dano obdobje miru”. Da, to bo zmaga – še naprej komentira bodoči papež Benedikt XVI. – da, odkar ima Bog sam človeško srce, po Marijinem “zgodi se”, “svoboda za zlo nima več zadnje besede”.

S ponižno in veliko močjo prosimo Očeta v tej evharistiji, naj ponovno izlije na nas Svetega Duha, da bi naredil iz našega srca, tako kot iz Marijinega prečistega Srca, tempelj njegove navzočnosti, “kraj” našega “da” Gospodu, da bi – preko naše svobode, ki se odloči zanj – Bog, ki si je privzel človeško srce, nadaljeval neutrudno ljubiti, ozdravljati in obnavljati srca vseh ljudi. Amen!