Marija Romarica obiskuje kontemplativne skupnosti na Portugalskem

Letošnjega meseca maja je kip Marije romarice slovesno vstopil v Karmel sv. Jožefa v Fatimi. Od takrat do danes je Romarica obiskala nad dvanajst kontemplativnih skupnosti in se v vsaki od njih zadržala po teden dni. Na ta način se je začela uresničevati pobuda, ki je zelo pri srcu fatimskemu svetišču, da kip Device Marije romarice iz Fatime obišče vse kontemplativne skupnosti na Portugalskem.

»Kipi Device Marije romarice« potujejo po vsem svetu na prošnjo častilcev fatimske Gospe. Kip št. 1 je najstarejši in najdragocenejši. Od leta 1940 dalje je večkrat obšel svet, potem pa ni več zapuščal svetišča in je bil ustoličen v baziliki Kraljice rožnega venca. Vendar je pomembnost te pobude opravičila izjemo, da je bil izbran prav ta najdragocenejši kip za romanje po kontemplativnih skupnostih na Portugalskem.

S to pobudo želimo neposredno vključiti kontemplativne skupnosti na Portugalskem v pripravo na obhajanje stoletnice fatimskih prikazovanj, da s svojo molitvijo podprejo naše pobude in dejavnosti, ker se zavedamo, da njihova molitvena podpora ni nekaj obrobnega ali odvečnega, ampak je temeljnega pomena.

Kontemplativne skupnosti na Portugalskem so to pobudo sprejele z velikim veseljem in navdušenjem. Način, kako člani in članice kontemplativnih ustanov sodelujejo, je izziv za vsakega izmed nas, saj nam razodeva temeljni pomen molitve v življenju Cerkve. In ravno molitev je najbolj vztrajna Marijina prošnja v Fatimi.

p. Carlos Cabecinhas, rektor svetišča

Fatimska Marija romarica je obiskala Albanijo

Potovanje se je začelo 18. januarja 2014 in je trajalo do aprila. Predsednik albanske škofovske konference in pobudnik Marijinega obiska msgr. Angelo Massafra, je takole odgovoril na naša vprašanja:

- Zakaj ta pobuda?

Božjemu ljudstvu moramo ponuditi močne in spodbudne duhovne izkušnje, ki mu pomagajo živeti in poglabljati svojo vero. Ob sklepu leta vere smo pomislili na Marijo romarico, Romarico v veri. Ona nam lahko najbolj pomaga s svojo materinsko priprošnjo in s svojim vodstvom na naši poti vere.

Marija je tudi Kraljica miru. Njenemu varstvu želimo izročiti ves svet in posebej Albanijo, deželo in narod, ki sta toliko pretrpela in še vedno trpita, sedaj ne več pod komunizmom, ampak zaradi »krvnega maščevanja«, ki prisili mnoge družine, da živijo zabarikadirane v svoje hiše.

Mariji želimo izročiti vse ljudi, zlasti najšibkejše, posebej otroke, vdove, bolnike, reveže in izseljence po vsem svetu, predvsem pa jo prosimo za spravo in svetost družin.

Ta želja je zorela v mojem srcu več let, odkar smo leta 1998 v pripravi na jubilejno leto 2000, obnovili in znova posvetili opustošeno Marijino svetišče Matere dobrega sveta v Skuatari.

- Kakšna so vaša pastoralna pričakovanja ob obisku fatimske Romarice v Albaniji?

Predvsem izročitev Mariji celotnega albanskega naroda. Poleg tega pričakujemo, da bo fatimsko sporočilo, s svojo močno vsebino, v albanskih kristjanih okrepilo vero, ki smo jo že poglabljali v letu vere, tako da bomo vse bolj rastli v pričevanju in misijonskem duhu.

Pričakujemo, da bo odziv kristjanov na Marijino povabilo k spreobrnjenju obrodil obljubljeno dobo miru, prek dialoga, medsebojnega spoštovanja, razumevanja. Naj ljudje končno spoznamo, da je lepše in prijetnejše darovanje in odpuščanje kot maščevanje. Odgovorni smo, da ljudem ponudimo možnost, da spoznajo zgodovino in globino fatimskega sporočila, ki je zelo aktualno tudi danes tukaj v Albaniji.

- Kako lahko na kratko povzamete odnos albanskega ljudstva do Marije?

Češčenje Matere Božje je bilo vedno globoko zasidrano v albanskih vernikih. Ko je bilo v času komunizma razdejano albansko narodno svetišče Matere dobrega sveta in Zavetnice Albanije, so ljudje še naprej hodili molit na mesto, kjer je prej stalo svetišče. To je namreč edino svetišče v Albaniji, posvečeno Materi Božji. V mesecu maju in ob drugih praznikih je udeležba tako številna, da je cerkev premajhna in je maša zunaj svetišča

Med komunizmom, ko je bilo prepovedano vsako zunanje izražanje vere, tudi narediti znamenje križa je bilo kaznivo, so v mnogih družinah molili rožni venec. Med molitvijo pa je eden od družinskih članov ostal zunaj in stražil hišo, da se ne bi vtihotapil kakšen vohun. Lahko zatrdim z absolutno gotovostjo, da je molitev rožnega venca ohranila vero v albanskih kristjanih v času preganjanja.

- Kako je v Albaniji s poznavanjem in češčenjem fatimske Marije? So tam znani fatimski dogodki in sporočila? Ali je kakšno svetišče posvečeno fatimski Mariji?

Fatimske dogodke in sporočila so tukaj poznali že pred komunizmom, ugotavljam, ko gledam nekatere številke »Kumbona e se dieles« iz leta 1943 (Nedeljski zvon). V tej reviji škofije Skutari, ki jo je komunizem prepovedal in smo jo začeli zopet izdajati leta 1992, smo našli v albanščino prevedeno molitev papeža Pija XII. in podatke o različnih posvetitvah Marijinemu brezmadežnemu Srcu v škofiji Skutari-Durazzo in v nekaterih župnijah. Seznanjeni so bili tudi s pobožnostjo prvih sobot in so jo obhajali. Predstavljena je bila v albanski knjižici: »Pet sobot v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu«.

V škofiji Skutari-Pult imamo pastoralno središče posvečeno blaženima Jacinti in Frančišku ter cerkev posvečeno Fatimski Devici. Zanimivo, da je v Gramze (Durazzo) prva po padcu komunizma obnovljena cerkev posvečena Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Na njenem pročelju stoji napis: »Moje brezmadežno Srce bo zmagalo«.

Pogovor je vodila LepoplDina Simones.