Ljubezen se pokaže v praktičnih dejanjih, sicer je ni. Sv. Pavel omenja potrpežljivost na prvem mestu; s tem je poudaril njen pomen. Treba je potrpeti z bližnjimi: s sodelavci, s predstojniki, z domačimi, z verniki. Sprejeti jih takšne, kakršni so: z dobrimi in slabimi lastnostmi; dati jim možnost, da se poboljšajo. Zgled je Jezus: potrpel je z apostoli, Petrom, Judom. Seveda moramo potrpeti najprej s seboj, sprejeti sebe, da bomo sprejeli bližnje. Potrpeli bomo tudi s tistimi, ki nam nasprotujejo.
Sv. Klemen Dvoržak je kot apostol v Varšavi nekoč prosil v gostilni za svoje sirote. Tedaj mu je neki kvartopirec pljunil v obraz. Klemen mu je mirno rekel. "To je bilo zame. Zdaj mi pa dajte še kaj za moje uboge otroke!" Človek mu je osramočen takoj izročil večjo vsoto denarja.
Visoko stopnjo potrpežljivosti je pokazal sv. Janez od Križa. Skupina redovnikov je nasprotovala karmeličanski reformi, ki sta jo uvajala Terezija Velika in Janez od Križa. Leta 1577 je prišla v Avilo, v samostan Učlovečenja, kjer je bil Janez duhovni voditelj. Ugrabili so ga, ga odpeljali v Toledo in ga tam zaprli v umazano samostansko ječo, kjer je ostal 6 mesecev, dokler se ni z begom rešil. Na različne načine so ga zasramovali. Niti maševati mu niso dovolili. Vse je prenašal izredno mirno in potrpežljivo.
Karmeličan p. Gracijan je rekel o sv. Tereziji Avilski: "Kadar sem ji pripovedoval, kako zlobno po mestu govore o njej, je bila zadovoljna, da si je kar mela roke, kakor da je slišala vesel dogodek ali pohvalo!"
Sestre je učila, naj gredo molče prek krivic.
Afriški pregovor pravi o tej kreposti: Potrpežljivost je drevo, ki ima grenke korenine, rodi pa sladke sadove; turški pa: Potrpežljivost je ključ do veselja; in slovenski: Kdor rad potrpi, si rože sadi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar