Začetek vsega dobrega in hudega je v naših mislih, v našem srcu. O vsakem moramo dobro misliti. Seveda zla dejanja odklanjamo, storilca pa ljubimo. Nismo sodniki naših bližnjih. Kako težko je o bližnjem samo dobro misliti, kako hitro vidimo v njem polno napak, zato so naši medsebojni odnosi tako oteženi. Farizeji so o Jezusu mislili samo hudo, zato so vsa njegova čudežna dejanja razlagali s hudobnim duhom, zato Gospodovega nauka niso sprejemali, zato so ga končno spravili na križ.
Jezus je pozoren na dobro v človeku, celo na zrnce dobrega: Spomnimo se njegovega ravnanja z Nikodemom, javno grešnico, Samarijanko, desnim razbojnikom.
V basni je orel slišal veliko lepega o slavčkovem petju. Hotel se je prepričati, ali je temu res tako. Poslal je pava in škrjančka, ki naj bi si ogledala slavčkovo perje in ocenila njegovo petje. Po povratku je pav povedal: pogled na slavčkovo revno perje me je tako razočaral, da njegovega petja niti slišal nisem. Škrjanček pa je dejal: »Slavčkovo petje me je tako prevzelo, da sem pozabil opazovati njegovo perje.«
Ko bi tudi mi večkrat pozabili opazovati napake bližnjega in se dali prevzeti od njegovih lepih lastnosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar