Ob železniških tračnicah, plotovih, na prodnatih obrežjih potokov in drugje ob robovih njiv najdemo rasti medeno deteljo (Melilotus officinalis L.). Je dvoletna rastlina, visoka od 30 do 100 cm. Ima lepe drobne rumene cvetove, ki močno in prijetno dišijo. Cvetovi so metuljasti, podobni detelji - medena detelja sodi v družino metuljnic (Fabaceae). Pokončno steblo obdajajo podolgovati, od 1 do 2,5 cm dolgi listi, po trije združeni na enem peclju – kot pri nemški detelji. Če liste pomanemo med prsti, se čuti prijeten vonj zaradi kumarinov, ki jih rastlina vsebuje. Je zelo medonosna rastlina, zato jo kadilci pip radi primešajo tobaku. Cveti lahko že konec maja, sicer pa od junija do septembra. Nabiramo cvetoče zelišče, porežemo mlade, tanke, neolesenele cvetoče veje, 20 cm pod vrhom. Debelih vej ne sme biti zraven. Razprte jih posušimo na prepihu v senci, temperatura ne sme preseči 40°C. Tako cvetovi ne izgube rumene barve. Suho zelišče shranimo v dobro zaprtih posodah, da ohranijo vonj. Iz 4 kg svežih medenih detelj dobimo 1 kg suhih zelišč.
Medena detelja ima dolgo zgodovino uporabe; že Hipokrat (460–380 pred Kristusovim rojstvom) je omenjal medeno deteljo za zunanje zdravljenje razjed. Ker zoži žile, deluje protibolečinsko in zmehča kožo.
Na Slovenskem ima tudi več ljudskih imen, kar pomeni, da so jo naši predniki nabirali in uporabljali. Le-ta so rabozel, rumeni rabozel, divja detelja, rumena medena detelja, rabozelj, divja detela, dovja detala, mesičnik in skalna detala.
Glavne učinkovine v medeni detelji so kumarini, ki delujejo proti edemom – zmanjša se nabiranje tekočine. Zdravilna rastlina ima sicer več delovanj.
V obliki čaja se lahko svetuje za zdravljenje venskega popuščanja, težkih nog, nočnih krčev in otekanja nog, hemoroidov in za povečanje izločanja urina. 1 do 2 žlički posušene medene detelje prelijemo z 2 dcl vroče vode, pustimo stati, precedimo in pijemo 2 do 3 krat dnevno.
Tudi v obliki tablet jo je ponekod moč kupiti: v Latviji imajo tablete, ki vsebujejo izvlečke gloga, deljenolistne srčnice in medene detelje, za pomoč pri zdravljenju motenj delovanja srca in krvnega obtoka.
V Belgiji imajo od leta 1974 kremo z izvlečkoma bodeče lobodike in medene detelje za zdravljenje motenj venskega krvnega obtoka. Drugi rastlinski pripravek v tej državi z medeno deteljo je čajna mešanica, ki vsebuje rastline kordabenedikte, liste melise, sene in rožmarina, cvetove ognjiča, lipe in medene detelje, plodove janeža in komarčka ter liste in korenine sleza, za povečanje izločanja želodčnih sokov in žolča.
V Nemčiji je od leta 1976 na trgu moč dobiti kapsule, ki vsebujejo suha izvlečka semen divjega kostanja in medene detelje za lajšanje simptomov težkih nog in bolečih nog.
V Sloveniji je pa danes npr. v lekarnah nemški pripravek iz medene detelje za zdravljenje krčnih žil, ki vsebuje še učinkovino rutin ter minerala baker in mangan.
Poljska farmakopeja iz leta 1970 predpisuje medeno deteljo, kot etanolni izvleček v repičnem olju, za mazanje kože zaradi njenega protivnetnega delovanja. Deluje tudi adstringentno – »zakrči« žile, zmehča kožo in pospeši celjenje razjed.
Tudi sodobni znanstveniki jo priporočajo, kot jo je npr. farmacevt in botanik, Max Witchl (1925–2019), v obliki čaja pri kašlju, revmatizmu, putiki, motnjah venskega krvnega obtoka ter za preventivo pred strdki.
Deluje tudi proti nekaterim zajedavcem. Derivat kumarina, melilotozid, deluje proti Giardia intestinalis. Bičkar, ki se naseli v tankem črevesu človeka in povzroči bolezen giardiozo.
Medena detelja ni dobro raziskana rastlina, narejenih pa je bilo vseeno nekaj študij.
Preučevali so 4536 bolnikov s kroničnim venskim popuščanjem, ki so prejemali enkrat dnevno 4 do 8 mg izvlečka medene detelje 3 do 8 mesecev. Simptome, ki so jih imeli, so bili občutek težkih nog, bolečine, nočni krči, edem in srbenje. 70% bolnikov je imelo dober rezultat zdravljenja. Stranske učinke, predvsem trebušne težave, je imelo 55 bolnikov (1,2%), alergijske reakcije pa so se pojavile pri 12 bolnikih (0,25%).
Zaradi učinkovitosti medene detelje lahko posegamo po pripravkih iz nje, kadar bi bilo to dobro za naše zdravljenje, kljub njeni »neraziskanosti« v sodobni znanosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar