Pri mašni daritvi gre za Božjo in človeško dejavnost. Pri tem je najvažnejša Božja dejavnost, a brez človeške tudi Božje dejavnosti ne bi bilo. Bog deluje po mašniku, po njegovih pomočnikih in po vseh navzočih vernikih. Pri tem uporablja tudi snovne prvine, na primer kruh in vino, ki sta za mašno daritev nujno potrebna.
Obhajanje evharistije opravljamo v čutnih znamenjih, ki vero hranijo, krepijo in izražajo. Človek razodeva svojo notranjost, svoje srce, na zunaj z besedami in kretnjami. Kretnje pogosto več povedo kakor besede. Tudi pri mašni daritvi poleg besed uporabljamo različne kretnje in znamenja. Če se vanje ne poglobimo, jih ne razumemo. Tako nam globina mašne daritve ostane tuja. Čim bolj se človek poglobi v besede, kretnje in znamenja, bolj jih razume, bolj vplivajo na njegovo notranjost, na njegovo srce. Zato je treba pomen besed, kretenj in znamenj razlagati, drugače človek ni nanje pozoren, jih ne razume in mu nič ne povedo.
Enake telesne drže in kretnje vseh navzočih pri mašni daritvi so znamenje občestvenosti in edinosti bogoslužnega zbora. Izražajo in krepijo njihovega duha in njihova sveta čustva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar