Dne 20. avgusta je praznik sv. Bernarda. Srednjeveški življenjepis Exordium magnum pripoveduje, kako se je nekoč po službeni dolžnosti tri leta mudil v mestu Rimu, da bi odpravil shizmo Pierleona.
To je bila naloga, pri kateri je Kristus
zelo počastil tega svojega služabnika. Potem ko se je vrnil v Clairvaux, je po
molitvi vstopil v kapitelj bratov. Ker utrujen od potovanja ni mogel dolgo
govoriti, je imel kratek, a tolažljiv nagovor: ”Slavljen bodi Bog, ki mi je
povrnil vas, moji ljubljeni bratje, in mene vam, ki sem kot vedno vaš oče. In
čeprav se je zdelo, moji sinovi, da sem bil v teh treh letih oddaljen od vas,
vendar ne smete misliti, da sem bil vedno odsoten. Vedite namreč, da sem se v
tem času trikrat vrnil k vam, obiskal to hišo in šel po sobah. Vedno sem odšel
vesel in potolažen, ko sem videl vašo enodušnost in vašo zavzetost za potrebe
vaše skupnosti.” Povedano je, kar je ta Božji služabnik rekel ter naredil in iz
česar je razvidno, da je, obdarovan s preroško milostjo, bil v duhu tolikokrat
prisoten, kolikorkrat se je zdelo, da je njegovo telo odsotno. Veliko skritega
in tudi oddaljenega, o čemer so mislili, da mu je skrito, je spoznal po
Gospodovem razodetju. To pa nam je pojasnil Gerhard, nekoč opat v Longpontu in
eden izmed menihov iz prvega časa Clairvauxa; potrudil se je, da je vneto
preiskal besede in dejanja svetega očeta. Tudi po njegovem poročilu smo zvedeli,
da sta dva prisotna brata videla, kako se je, sedeč na stolu, gibal v zraku
približno za višino noge od tal, medtem ko je ta Božji svetnik pridigal v
meniškem kapitlju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar