Papež Pij XII. v svoji okrožnici Zajemali boste vodo (Haurietis aquas) pravi: »Tako Stara kakor Nova zaveza s pretresljivimi podobami in poudarkom oznanjata in naglašata tisto Božjo ljubezen do nas, za katero v češčenju Srca Jezusovega prav gre« (št. 58). Saj je »skrivnost Božje ljubezni začetek in višek tako učlovečenja kakor odrešenja« (št. 24). Češčenje Srca Jezusovega je »najuspešnejša šola Božje ljubezni« (št. 72).
Božja ljubezen
se je najgloblje razodela v Jezusu Kristusu. Papež Janez Pavel II. se v enem od svojih nagovorov sprašuje: »Ali ni to
Srce Njega, ‘ki je hodil iz kraja v kraj ter delal dobra dela’ (Apd 10,38)? Ali
ni to Srce Njega, ki je storil, da so slepi spregledali, hromi shodili, mrtvi
bili obujeni? – in da je bila blagovest oznanjana ubogim (Lk 7,22)? Ali ni to
Srce Jezusa, ki ni imel, kamor bi glavo naslonil, lisice pa so imele svoje
brloge in ptice svoja gnezda (Mt 8,20)? Ali ni to Srce Jezusa, ki je branil
ženo, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju, da bi je ne kamenjali, in ji je
potem rekel: ‘Pojdi in odslej ne greši več!’ (Jn 8,3-10)?«
Katekizem katoliške Cerkve ob naslonitvi
na Sveto pismo uči: »Ker je Jezus v svoje človeško srce sprejel Očetovo
ljubezen do ljudi, ‘jim je izkazal ljubezen do konca’ (Jn 13,1), saj ‘nihče
nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje’ (Jn
15,13). Tako je njegova človeška narava v trpljenju in smrti postala svobodno
in popolno orodje njegove Božje ljubezni, ki hoče zveličanje ljudi« (št. 609).
Božja ljubezen
je dosegla svoj vrhunec v Kristusovi kalvarijski daritvi, ko so se hkrati
izpolnile vélike mesijanske napovedi o reki žive vode, tekoči iz prebodenega
Odrešenikovega Srca. Apostol Janez
je zapisal Jezusove besede Nikodemu: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je
dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil,
ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).
Jezus sam se sklicuje na svojo ljubezen do
nas in pričakuje našo ljubezen: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj,
kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,12). Apostol
Janez je tudi zapisal: »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je
ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v
svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v
tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v
spravno daritev za naše grehe« (1 Jn 4,8-10).
Nekdanji vrhovni predstojnik jezuitskega reda
pater Pedro Arrupe je leta 1981
zapisal: »V češčenju Kristusovega Srca se skriva velikanska moč. Gre za
čudovito milost, ki nam jo Bog podarja… Morda nam manjka nekaj cerkvene
ponižnosti, da bi jo sprejeli. Naš apostolat bi v njej našel novo moč in nam ne
bi bilo treba dolgo čakati, da bi videli uspehe tako v svojem osebnem življenju
kakor v svojih apostolskih naporih… Ne bodimo domišljavi in ne mislimo, da smo
vzvišeni nad pobožnostjo, ki se izraža v simbolu ali grafični predstavitvi tega
simbola. Ne hodimo za ‘modrimi in razumnimi’ tega sveta, ki jim Oče skriva
svoje skrivnostne stvarnosti, poučuje pa tiste, ki so postali majhni. Imejmo
preprosto srce, ki je prvi pogoj vsakega temeljitega spreobrnjenja.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar